Na MOS tudi o nasledstvu v družinskih podjetjih
19. 09. 2016
Srečanja družinskih podjetij v slovenskih regijah, ki jih za družinska podjetja pripravlja Javna agencija SPIRIT Slovenija skupaj s CEED Slovenija in ob podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo se nadaljujejo. V sredo, 14. septembra 2016 je bila dvorana na celjskem sejmu polna podjetnikov, ki so jih zanimale informacije in izkušnje o postavljanju nasledstva v družinskih podjeih.
rečanja družinskih podjetij v slovenskih regijah, ki jih za družinska podjetja pripravlja Javna agencija SPIRIT Slovenija skupaj s CEED Slovenija in ob podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo se nadaljujejo. V sredo, 14. septembra 2016 je bila dvorana na celjskem sejmu polna podjetnikov, ki so jih zanimale informacije in izkušnje o postavljanju nasledstva v družinskih podjeih.
Tudi tokratni namen srečanja je bila izmenjava izkušenj in dobrih praks vodenja med družinskimi podjetji. Po uvodu, ki ga je podal dr. Robert Ličen (Profit Plus), ki je bil direktor podjetja Akrapovič in Steklarne Rogaška, danes pa je svetovalec družinskim podjetjem in predavatelj o postavljanju nasledstva v podjetjih, so podjetniki prisluhnili razpravi v kateri so sodelovali Tanja Skaza (Skaza Smart Plastic), Petra Melanšek (Vivapen), Miran Rauter (Hermi), Matej Sešlar (Grafex tiskarna in agencija) in mag. Tina Kociper (Kamen).
Moderator srečanja je v uvodu vsem gostom postavil vprašanje, kaj menijo da so bile največje napake pri prenosih nasledstva. Tanja Skaza je prevzela podjetje kot snaha in je priznala, da je napaka, ko osebo- naslednika na začetku postaviš v “prevelike čevlje”. Če naslednik ni pripravljen prevzeti nima smisla, da prevzame podjetje. Pri vodenju podjetja zagovarja princip, da morajo ljudje prevzeti odgovornosti in postaviti jim je treba kazalnike, saj bodo bolj zadovoljni ko jih bodo dosegli. Če tega niso sposobni, se morajo najprej naučiti kako dosegati kazalnike in jim je treba dati možnost da se tega naučijo.
Miran Rauter iz podjetja Hermi je povedal, da je oče njemu in bratu želel predati enakopraven položaj v podjetju. Vendar to ni šlo, saj so imeli na njuno odločanje vpliv tudi ostali člani njunih družin. Sam meni, da je imelo očetovo predolgo cincanje slab vpliv na poslovanje, saj so že počasi tonili v rdeče številke. Podjetje je nato v času slabega očetovega zdravja prevzel pri 30 letih in če oče ne bi predal nasledstva podjetje danes ne bi več poslovalo. Pravi da je zaradi tega družina trpela in danes ni več enakega razumevanja.
Matej Sešlar je omenil, da je vse slabo pozabljeno, dobro pa se spomni brezvladja v podjetju. Takrat je podjetju slabo kazalo in glavna smer poslovanja ni bila določena. Takrat sta bila oba z bratom močno vpeta v podjetje. Omenil je tudi, da je bila najboljša odločitev, da je šel vmes v drugo službo v popolnoma drugo branžo in je podjete imel priložost gledati iz popolnoma drugačne perspektive in predvsem neobremenjeno. Za konec je njegov oče Alojz Sešlar dodal, da je vesel, ker je sin srečen pri opravljanju svojega dela.
Debate v manjših skupinah, ki so sledile po uradnem delu, so postregle z zanimivimi vprašanji gostov. Med najpogostejšimi vprašanji je bilo največkrat postavljeno, kako naj v družini razdelim lastništvo in kako prepričati starše, ki so lastniki, da naslednikom zaupajo in pustijo bolj proste roke pri vodenju podjetja.
Podobno srečanje bo potekalo 21. septembra 2016 v Vaškem domu v Kozini.
Prijave in dodatne informacije: Za prijave in dodatne informacije o naslednjih srečanjih dobite na e-naslovu: info@ceed-slovenia.org.
