Lesna industrija 2025: kateri koraki bodo zagotovili konkurenčnost in trajnost?
19. 03. 2025
Javna agencija SPIRIT Slovenija je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport organizirala Dan slovenskega lesarstva 2025, ki je 6. marca 2025 potekal na sejmu DOM v Ljubljani. Dogodek je združil strokovnjake, podjetja in odločevalce, ki so razpravljali o izzivih in priložnostih za povečanje konkurenčnosti lesne industrije, pri čemer so se osredotočili na trende na izvoznih trgih, razvojne strategije ter inovativne digitalne in trajnostne rešitve.
Odprta razprava: prihodnost lesne industrije v luči dvojnega prehoda
Osrednji del dogodka je bila odprta razprava, ki jo je moderirala Irena Meterc iz SPIRIT Slovenija. Strokovnjaki so obravnavali trajnostni in digitalni prehod ter odpornost podjetij na nenehne spremembe v poslovnem okolju.
Med govorci so bili tudi predstavniki podjetij, ki sodelujejo ali so sodelovali pri trajnostni in krožni transformaciji v okviru razpisov SPIRIT Slovenija, med njimi Nataša Teraž Krois (Lumar IG), dr. Aleš Ugovšek (M Sora) in Mojca Markizeti, članica ekspertne skupine za strateško, trajnostno in krožno transformacijo podjetij (2022–2025). Svoje poglede so delili tudi Primož Lušina (Alples), Tomaž Rogelj (Jelovica Hiše) in prof. dr. Primož Oven (Biotehniška fakulteta UL).
Glavni sklepi in priporočila
V razpravi so sogovorniki izpostavili tri ključne ravni, na katerih je treba nasloviti izzive.
- Podjetja morajo jasno opredeliti, kaj dvojni prehod pomeni za njihovo delovanje, ter povečati vlaganja v izobraževanje zaposlenih in razvoj digitalnih kompetenc. Digitalizacija in trajnostne rešitve so ključna priložnost za konkurenčnost.
- Raziskovalno-razvojne institucije morajo okrepiti tesnejše sodelovanje s podjetji, zagotavljati konkretno podporo pri uvajanju novih tehnologij ter pospešiti prenos inovacij v industrijsko prakso.
- Država mora omogočiti namensko financiranje dvojnega prehoda, ne le za nakup tehnologij, temveč tudi za vlaganja v znanje in razvoj. Ključnega pomena sta tudi jasna komunikacija o strateških ciljih in prilagoditev izobraževalnega sistema za krepitev digitalnih in trajnostnih kompetenc prihodnje delovne sile.
Za uspešen dvojni prehod v lesni panogi je ključno sodelovanje vseh deležnikov. Podjetja morajo strateško vlagati, raziskovalne in razvojne institucije učinkovito prenašati znanje, država pa zagotavljati finančno podporo in primerno zakonodajo.
Slovenija kot gozdnata dežela – priložnost za trajnostni razvoj
Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, takoj za Finsko in Švedsko, kar ponuja izjemne priložnosti za razvoj lesne industrije. Ključ do uspeha je v povezovanju naprednih tehnologij, trajnostnih praks in krožnega gospodarstva. Ob koncu dogodka so sogovorniki poudarili, da bodo inovacije, investicije in prilagodljivost na tržne spremembe bistveni dejavniki za prihodnost konkurenčne in trajnostne slovenske lesne industrije.
