Kdaj se splača imeti popoldanski espe?
13. 05. 2016
Bi radi ob redni službi popoldan zaslužili še kak evro? Ena izmed možnosti je, da odprete popoldanski espe. A tudi zanj boste morali plačevati pavšalne prispevke. Ti pa se vam ne bodo šteli v pokojninsko dobo.
Objavljeno: Finance, 28. 4. 2016, www.finance.si, Avtor: Špela Mikuš
Tudi »popoldanci« morate plačevati (pavšalne) prispevke, a ti se vam ne štejejo v pokojninsko dobo
Bi radi ob redni službi popoldan zaslužili še kak evro? Ena izmed možnosti je, da odprete popoldanski espe. A tudi zanj boste morali plačevati pavšalne prispevke (letos je to 65,1 evra). Ti pa se vam ne bodo šteli v pokojninsko dobo.
Popoldanski espe se splača imeti vsem, ki presodijo, da se jim to kljub pavšalnim prispevkom splača, ki bi si želeli pozneje razviti svojo poslovno idejo v polno samozaposlitev ali celo preoblikovati v d. o. o.. Splača se vam tudi, če svoje dejavnosti ne morete opravljati na podlagi katere od pogodb civilnega prava, študentskega dela ali osebnega dopolnilnega dela. Če delate le občasno, denimo le dvakrat do trikrat mesečno, lahko to sicer delate tudi prek druge oblike pogodbe, denimo prek podjemne pogodbe (navadno dražje).
Kako ga odpreti?
»Popoldanca« lahko registrirate na vsaki točki Vem. Če ga želite odpreti, morate biti že zaposleni in zavarovani pri drugem delodajalcu za polni delovni čas (40 ur tedensko). Popoldanskega espeja ne morejo odpreti upokojenci, študenti ali tisti, ki niso zaposleni za polni delovni čas. Ob prijavi morate imeti s seboj osebni dokument in - če dejavnosti ne odpirate na naslovu nepremičnine, katere (so)lastnik ste - tudi overjeno soglasje (so)lastnika objekta, kjer boste prijavili poslovni naslov.
Je kakšna omejitev, katera dela se lahko opravlja na popoldancu?
Omejitev je le pri nekaterih reguliranih poklicih. Seveda pa morate izpolnjevati vse druge pogoje, ki jih dejavnost zahteva, denimo pri izobrazbi, poslovnih prostorih in tako naprej.
Katere prispevke morate plačati?
Popoldanski espe mora plačati mesečne pavšalne prispevke, ki jih je treba uskladiti vsako leto glede na gibanje povprečnih plač. Od aprila znašajo ti prispevki 65,1 evra na mesec, poravnati jih morate do 15. v mesecu.
Znesek vključuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ - 32,43 evra; če dejavnost opravljate 15 dni ali manj v mesecu, plačate polovico) in dva prispevka za zdravstveno zavarovanje (8,17 evra za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter 24,5 evra za dodatni prispevek). Če ste vključeni v zavarovanje že na podlagi delovnega razmerja, vam ni treba predložiti obračuna prispevkov.
Kako pa je z davki?
Popoldanski espeji morate bilance oddati prek sistema eDavki do 31. marca za minulo leto. Prihodki se vam (zmanjšani za realne odhodke) od opravljanja te dejavnosti obdavčijo po dohodninski lestvici. Če pa vaši prihodki letno ne presežejo 50 tisoč evrov (če imate pet mesecev letno za polni delovni čas zaposlenega, je ta meja sto tisoč evrov), se lahko odločite za obdavčitev z normiranimi 80-odstotnimi stroški. To pomeni, da lahko vodite le poenostavljeno evidenco, ne knjigovodstva.
Ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov je primernejše za tiste, ki imajo različne storitvene dejavnosti (intelektualne, umetniške, novinarske, odvetniške, računovodske, zdravstvene...). Primerno je torej za osebe z dejavnostjo, ki nimajo posebno visokih stroškov z nabavo materiala, blaga in osnovnih sredstev. Ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov je smiselno za tiste, ki imajo proizvodno dejavnost s stroji, trgovino, avtoprevozništvo... Primerno je torej za osebe z dejavnostjo, ki veliko nabavljajo, investirajo in zato uveljavljajo dejanske odhodke in olajšave za naložbe.
