Izšel je GEM Slovenija 2014: Pomanjkanje vitalnosti slovenskega podjetništva
28. 04. 2015
V okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je v zbirki »Slovenski podjetniški observatorij« izšla znanstvena monografija z naslovom: Pomanjkanje vitalnosti slovenskega podjetništva: GEM Slovenija 2014, ki jo je pripravil raziskovalni tim Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.
V okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je v zbirki »Slovenski podjetniški observatorij« izšla znanstvena monografija z naslovom: Pomanjkanje vitalnosti slovenskega podjetništva: GEM Slovenija 2014, ki jo je pripravil raziskovalni tim Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.
Javna agencija SPIRIT Slovenija sofinancira raziskavo GEM Slovenija v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Global Enterpreneurship Monitor (GEM), ki vse od leta 2002 išče odgovore na vprašanja, kako podjetna je Slovenija, kam se na področju podjetništva umeščamo v svetovnem merilu ter kako bi podjetništvo lahko pospešili. Rezultati GEM Slovenija 2014 so bili predstavljeni 15. aprila 2015 na 2. Mednarodni konferenci MSP »Več kisika podjetniškemu ognju« na GZS v Ljubljani.
Med zaskrbljujoče rezultate raziskave spada upadanje zaznavanja poslovnih priložnosti, ki jih ljudje pričakujejo v svojem okolju. Slovenija je z 17% na zadnjem mestu med evropskimi državami. Pod povprečjem smo tudi z 12% odraslih posameznikov, ki razmišljajo o ustanovitvi podjetja v naslednjih treh letih. To ob visoki brezposelnosti in pomanjkanju delovnih kaže, da podjetništvo očitno še vedno ni dovolj atraktivna poklicna možnost. Opazen je tudi precejšen razkorak med tem, da 72% ljudi meni, da so uspešni podjetniki spoštovani, a le 53 %, da je podjetništvo dobra karierna izbira. Delež odraslega prebivalstva, ki podjetništvo sprejema kot družbenosprejemljivo dejavnost je z 61%, delež potencialnih podjetnikov pa upada na 35%. Opazen je tudi trend povečevanja deleža podjetnikov iz nuje v primerjavi s podjetniki iz priložnosti. Spodbudni so podatki o povečanju zgodnje podjetniške aktivnosti žensk (34%) in o porastu deleža novih podjetnikov z visokošolsko izobrazbo (39%). Zaznati je tudi dvig izobrazbene ravni ustaljenih podjetnikov, ki lahko več prispeva h gospodarskemu razvoju. Slovenija izkazuje relativno visoke ambicije podjetnikov po rasti, po inovativnosti novih poslov se uvršča zelo visoko, visoko pa se uvrščamo tudi glede internacionalizacije. Po oceni nacionalnih izvedencev za povprečjem držav EU najbolj zaostajamo pri kulturnih in družbenih normah, ki ne podpirajo podjetniške aktivnosti. V okviru podjetniške politike najbolj zaostajamo z višino davčnih bremen za nova in rastoča podjetja, slabo pa so ocenjeni tudi upravna administracija ter pridobivanje potrebnih dovoljenj.
Zaključki: Podjetniška aktivnost je rezultat posameznikovih sposobnosti, nagnjenosti in ambicij in hkrati rezultat okolja in družbene naklonjenosti podjetništvu. Za povečanje podjetniškega potenciala je potrebno vključiti podjetniško izobraževanje v pedagoški proces na vseh izobraževalnih ravneh, podjetniška politika pa bi morala za vse faze podjetniškega procesa oblikovati različne podporne storitve. Premike na ravni kulturnih in družbenih norm je mogoče doseči z neprestanim poudarjanjem primerov dobre prakse, popularizacijo podjetništva in destigmatizacijo poslovnega neuspeha.
Nosilec slovenskega dela raziskave je Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko‐poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, podrobni rezultati raziskave so dostopni na spletnih straneh: http://epfip.uni‐mb.si/ in http://www.gemslovenia.org/ ter na globalni strani: http://www.gemconsortium.org/. Temeljna informacija o rezultatih, prirejena za pametne telefone, je dostopna na m.gemconsortium.org.
Več o tem si lahko preberete v sporočilu za javnost.
