Davčne blagajne z letom 2016

12. 05. 2015

Vlada je 7. maja 2015 potrdila predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, s katerim se predvideva uvedba elektronskega potrjevanja računov pri plačevanju blaga in storitev z gotovino oziroma t.i. davčnih blagajn. Po predlogu bo sistem zaživel z 2. januarjem 2016.

Vlada je 7. maja 2015  potrdila predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, s katerim se predvideva uvedba elektronskega potrjevanja računov pri plačevanju blaga in storitev z gotovino oziroma t.i. davčnih blagajn. Po predlogu bo sistem zaživel z 2. januarjem 2016.

Predlog zakona, ki ga vlada v DZ pošilja po rednem postopku, predvideva, da bodo morali zavezanci, preden bodo natisnili račun, tega prek internetne povezave potrditi na Finančni upravi RS (Furs).

V primerih, ko povezava ne bo mogoča (zaradi nepokritosti s signalom ali izpada sistema Fursa), bodo lahko račune izdali s pomočjo vezane knjige računov, račune pa nato v dveh delovnih dneh naknadno potrdili na Fursu.

Predvidenih ni nobenih izjem - račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune. Med temi ni npr. branjevcev na tržnicah, prav tako izdaje računov ni pri avtomatih za prehrano in pijačo.

Sistem bo po predlogu zaživel z 2. januarjem 2016. Sistem bo za tiste, ki ga bodo želeli preizkusiti oz. predhodno vanj vstopiti, deloval od 1. decembra letos.

Predvideno je dveletno prehodno obdobje, do konca leta 2017, v katerem bodo lahko zavezanci račune izdajali prek vezane knjige računov in jih nato v 10-dnevnem roku potrjevali na Fursu. S tem bodo omogočili prilagoditev novemu sistemu, predvsem za velika podjetja, kot je Pošta Slovenije, ki ima na terenu veliko zaposlenih in bo morala vsakega opremiti z ustrezno napravo za potrjevanje računov.

Sistem se uradno ne bo imenoval davčne blagajne, ker ne bo šlo za certificiranje blagajn, kar poznajo v nekaterih drugih državah, ampak za postopek potrjevanja računov pred njihovo izdajo.

Poleg večjega davčnega priliva oz. zajezitve sive ekonomije pri plačevanju z gotovino vlada računa tudi na večjo učinkovitost pri nadzoru nad delom in zaposlovanjem na črno: zavezanci bodo morali namreč z računom Fursu sporočiti tudi podatke o osebi (davčno številko), ki je račun izdala.

Stroški uvedbe sistema za zavezance naj bi bili od nič do 300 evrov, odvisno od tega, kakšno opremo zavezanec že uporablja in kakšno pogodbo za nadgradnjo te opreme ima. Na Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (OZS) medtem še vedno vztrajajo, da naj bi bili stroški od 1500 do 1800 evrov.

Zavezanci bodo lahko stroške za nadgradnjo informacijskega sistema uporabili za znižanje davčne osnove. V primeru dolgoročnih investicijskih vlaganj v novo opremo pa bodo lahko pri tem upoštevali pospešeno amortizacijsko stopnjo, tako da se bo nova oprema razmeroma hitro amortizirala. V tem primeru bodo lahko uveljavljali tudi 40-odstotno davčno olajšavo za investicijska vlaganja.

Stroški nadgradnje Fursovega informacijskega sistema za ta namen naj bi medtem dosegli največ dva milijona evrov. Furs bo sicer na spletni strani zagotovil tudi brezplačno aplikacijo za potrjevanje računov. Ta bo uporabna predvsem za male uporabnike, ki izdajajo le manjše število računov. Ob tem bo v okviru priprave na začetek veljave novega sistema potekala tudi vrsta aktivnosti. Med drugim bo šlo tudi za informacijsko kampanjo za osveščanje kupcev, da je treba vzeti račun.

Zakon namreč predvideva, da bo moral kupec blaga oz. uporabnik storitve račun hraniti, vse dokler ne bo zapustil lokala oz. do poteka garancijske dobe, na zahtevo davčnega inšpektorja pa ga bo moral tudi predložiti. Prekrški bodo kaznovani z globo v razponu od 40 do 400 evrov.

Za davčne zavezance so v primeru kršitev medtem predvidene globe v treh skupinah glede na težo prekrška. V prvi skupini so davčni prekrški, kjer globa za pravne osebe lahko doseže od 2000 do 75.000 evrov, za samostojne podjetnike, posameznike in odgovorne osebe v podjetjih pa od 800 do 25.000 evrov.

Za hujše davčne prekrške so predvidene za pravne osebe predvidene globe od 4000 do 125.000 evrov, za samostojne podjetnike, posameznike in odgovorne osebe pa od 1200 do 50.000 evrov. Za še posebej hude prekrške je za pravne osebe predvidena globa do 150.000 evrov, za samostojne podjetnike in posameznike do 75.000 evrov in za odgovorne osebe do 20.000 evrov.

Glede finančnih učinkov novega sistema potrjevanja računov vladna ocena ostaja, da naj bi bili neposredni učinki med 50 in 100 milijonov evrov.