Novost glede odpovednega roka v primeru ponovne kršitve delavčeve pogodbene obveznosti

18. 03. 2024

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 22. 2. 2024, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Pogodba o zaposlitvi lahko preneha na različne načine in sicer lahko preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca (fizične osebe), s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča, po samem zakonu ali v drugih primerih, ki jih določa zakon, kot to izhaja iz 77. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Na podlagi 82. člena ZDR-1 lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom, pri čemer gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V primerih, določenih v zakonu, pa lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi tudi brez odpovednega roka. V tem primeru govorimo o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, medtem ko delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi le, če za odpoved pogodbenega razmerja obstaja utemeljen razlog, kot to izhaja iz prvega in drugega odstavka 83. člena ZDR-1. Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme na njegovi strani.[1] V primeru izredne odpovedi je dokazno breme na strani tistega, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.[2]

Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu zaradi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (to je iz poslovnega razloga), ali zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (to je iz razloga nesposobnosti), zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ali zaradi kršitve s pogodbo dogovorjene pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (to je zaradi krivdnega razloga).[3]

Na podlagi prvega odstavka 85. člena ZDR-1 mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v šestih mesecih od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v 18 mesecih. Pisno opozorilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

V primeru izreka opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih[4] na novo določa rok možne odpovedi, če bi delavec ponovno kršil pogodbeno in drugo obveznost iz delovnega razmerja po tem, ko je bil s strani delodajalca pisno opozorjen na kršitev oziroma neizpolnjevanje obveznosti. Rok, v katerem delavec ne sme ponovno storiti kršitve, se je tako skrajšal iz enega leta na šest mesecev. Skrajšuje se tudi najdaljši dovoljeni rok, v primeru, da je rok določen v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, in sicer iz dveh let na 18 mesecev.[5]  

Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.[6]

Na pisno zahtevo delavca, ki jo lahko poda v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila, mu mora delodajalec omogočiti, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni, o očitanih kršitvah izjavi, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.[7]

Odločitev o pisnem opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na podlagi postopka iz četrtega odstavka 85. člena ZDR-1 mora biti podana v osmih dneh po podani izjavi o očitanih kršitvah, izražena v pisni obliki, obrazložena in vročena delavcu.[8]

***

• [1] Kot to izhaja iz prvega odstavka 84. člena ZDR-1.
• [2] Kot to izhaja iz drugega odstavka 84. člena ZDR-1.
• [3] Kot to določa 89. člen ZDR-1.
• [4] Uradni list RS, št. 114-3325/2023 z dne 15. 11. 2023.
• [5] https://www.gov.si/novice/2023-10-26-potrjene-spremembe-zakona-o-delovnih-razmerjih/
• [6] Kot to določa drugi odstavek 85. člena ZDR-1.
• [7] Kot to določa četrti odstavek 85. člena ZDR-1.
• [8] Kot to določa šesti odstavek 85. člena ZDR-1.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.