Na pragu intenzivnejše uporabe e-računov

19. 09. 2024

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 11. 9. 2024, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

V minulih dneh je resorno ministrstvo pripravilo predlog Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov (ZIERDED), ki naj bi bil sprejet do konca tega leta.

S predlogom zakona se zagotavlja pravna kontinuiteta na področju prenosa in izvajanja Direktive 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju (Direktiva 2014/55/EU), ki je bila prenesena v pravni red Republike Slovenije z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-1A).

V primerjavi z obstoječim ZOPSPU-1, ki ureja obveznost izmenjave e-računov za poslovne subjekte, ki vstopajo v obligacijska razmerja s proračunskimi uporabniki oziroma naročniki, se s predlogom tega zakona obveznost izmenjave e-računov razširja na vse gospodarske subjekte in njihova medsebojna obligacijska razmerja. Ob izvajanju določb novele ZOPSPU-1A, ki urejajo izmenjavo e-računov in obveznosti naročnikov, se je namreč v praksi izkazalo, da je to področje normativno podnormirano in ne zajema vseh razmerij med izdajatelji in prejemniki e-računov in drugimi udeleženci v sistemih izmenjave e-računov, kot so npr. ponudniki storitev procesne obdelave podatkov oziroma ponudniki e-poti in potrošniki.

Predlog zakona varuje potrošnike tako, da tej kategoriji prejemnikov e-računov omogoča, da se prostovoljno odločijo, ali bodo prejemali e-račune ali pa račune v fizični / papirni obliki. Poslovni subjekti in proračunski uporabniki lahko potrošnikom izdajajo e-račune, če je potrošnik podal soglasje oziroma je tako predhodno dogovorjeno s pogodbo ali splošnimi pogoji poslovanja, ki se uporabljajo in veljajo kot pogodba. Kadar poslovni subjekt ali proračunski uporabnik izda e-račun potrošniku, mora e-računu priložiti vizualizirano vsebino računa v PDF, TIFF ali drugem standardnem formatu, ki omogoča preprost vpogled v vsebino računa. Potrošnik tudi lahko kadar koli prekliče soglasje za prejemanje e-računov in od poslovnega subjekta ali proračunskega uporabnika zahteva, da mu račune pošilja v papirni obliki.

V skladu s predlogom 4. člena ZIERDED navedenih določb ne bo potrebno upoštevati za:

• račune, izdane na podlagi pogodb, sklenjenih na podlagi Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV), če gre za naročila, za katera bi izvedba postopkov naročanja povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije, vključno z naročili vojaške opreme, pri kateri je treba sprejeti ukrepe za zaščito teh interesov, in za naročila, namenjena izvajanju obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, če ta naročila vsebujejo tajne podatke v skladu z zakonom ali jih morajo spremljati posebni varnostni ukrepi pod pogojem, da je za izvedbo naročila pridobljeno soglasje medresorske komisije, skladno z določbami zakona, ki ureja naročanje na področju obrambe in varnosti;
• zahtevke za plačilo, poročila, obračunske liste, dobropise, bremepise in druge spremljajoče obračunske dokumente, ki jih Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije posredujejo bolnišnice, zdravstveni domovi, lekarne, zasebniki, v delu, ki se nanaša na izvajanje koncesijske pogodbe, zdravilišča, dobavitelji medicinskih pripomočkov in drugi izvajalci zdravstvenih storitev, ki opravljajo storitve v breme  zdravstvenega zavarovanja;
• listine, ki se izmenjujejo preko spletnega programa, namenjenega za upravljanje denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine (tj. program EZRLKV).

Z uveljavitvijo evropskega standarda za izdajanje e-računov je domačim in tujim gospodarskim subjektom olajšan nastop na notranjem trgu Evropske unije, zlasti pri izvajanju čezmejnih javnih naročil ali na področju trgovine. Na ta način se izboljšuje konkurenčnost in pravna varnost gospodarskih subjektov ter odpravljajo administrativne, pravne, tehnične in druge ovire, ki nastajajo zaradi nezdružljivosti nacionalnih standardov in predpisov držav članic Evropske unije, ki urejajo izdajanje e-računov. E-računi se namreč izmenjujejo v:

• standardu e-SLOG,
• sintaksah, ki so skladne z evropskim standardom za izdajanje e-računov in so na seznamu, ki sta določena v vsakokratnem izvedbenem sklepu Evropske komisije, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Direktivo 2014/55/EU,
• drugih mednarodno uveljavljenih standardih, če je tako predhodno dogovorjeno v pogodbenih razmerjih med izdajateljem in prejemnikom e-računa, razen če ta zakon določa drugače.

Veljavno verzijo standarda e-SLOG objavi Gospodarska zbornica Slovenije na svoji spletni strani po  potrditvi Nacionalnega foruma za e-račun.

Kadar izdajatelj in prejemnik e-računa uporabljata različna standarda za e-račun, lahko ponudnik e- poti v dogovoru z izdajateljem ali prejemnikom e-računa izvede verodostojno pretvorbo e-računa iz sintakse, ki jo pripravi izdajatelj, v sintakso, ki jo sprejme prejemnik.

Zaradi zagotavljanja varne in zanesljive izmenjave e-računov in e-dokumentov ter kakovosti teh storitev predlog zakona ureja obveznosti ponudnikov e-poti in preglednost njihovega poslovanja ter vpis podatkov v Poslovni register Slovenije (PRS).

Poročanje po ZIERDED bo potekalo na način, da bodo morali biti vsi e-računi poslani Finančni upravi Republike Slovenije (FURS)obvezno v standardu e-SLOG. Navedeno pomeni, da v primerih, ko zavezanci pošljejo e-račun na FURS takega računa ni potrebno davčno potrditi po Zakonu o davčnem potrjevanju računov(ZDavPR). E-račune je treba FURS poslati v roku 8 dni od dneva izdaje oziroma prejema računa v odvisnosti od tega, kdo pošilja račune na FURS. Predlog zakona natančno določa izmenjavo e-računov in posredovanje FURS v različnih primerih. Kadar se e-račun izmenja prek ponudnikov e-poti, sta e-račun FURS dolžna poslati ponudnik e-poti izdajatelja in ponudnik e-poti prejemnika računa. Kadar se e-račun med izdajateljem in prejemnikom izmenja neposredno, sta e-račun na FURS dolžna poslati izdajatelj in prejemnik računa. Kadar poslovni subjekt izda račun, ki ni e-račun, subjektu, ki ni potrošnik, izven Republike Slovenije, mora sam zagotoviti pošiljanje podatkov o računu FURS v standardu e-SLOG v roku 8 dni od izdaje računa. Kadar poslovni subjekt prejme račun (ne glede na obliko, v kateri je račun izdan) od subjekta, ki ni potrošnik, izven Republike Slovenije, mora prejemnik računa sam zagotoviti pošiljanje podatkov iz prejetega računa FURS v standardu e-SLOG v roku 8 dni od prejema računa. Kadar izda poslovni subjekt e-račun potrošniku v skladu z 9. členom ZIERDED, mora izdajatelj računa ali ponudnik e-poti izdajatelja računa poslati e-račun FURS v roku 8 dni od dneva izdaje ozirom prejema računa, če pošilja račun ponudnik e-poti izdajatelja računa. Če poslovni subjekt izda potrošniku račun, ki ni e-račun, in za njega ne velja ZDavPR, mora izdajatelj računa zagotoviti pošiljanje podatkov o računu FURS najmanj v obsegu, kot je predpisano v 14. členu ZIERDED in sicer v roku 8 dni od izdaje računa.

Zakonodajalec ocenjuje, da bodo predlagane rešitve omogočile lažji nadzor in odkrivanje davčnih goljufij ter poplačilo dolgovanega DDV, hkrati pa bodo delovale tudi preventivno in zmanjšale število poskusov goljufij pri davčnih zavezancih, kot tudi imele pozitivne finančne učinke na prihodkovno stran državnega proračuna, saj bo tako mogoče.

• hitreje zaznati davčne vrtiljake in slamnate družbe,
• učinkovitejše profilirati zavezance in izvajati nadzor;
• lažje slediti celotni goljufivi verigi, saj je treba te podatke pridobivati od zavezancev ali pa od tretjih oseb (bank, itd.),
• lažjo in hitrejšo identifikacijo davčnih zavezancev, ki presežejo prag za oprostitev plačila DDV in se niso pravočasno identificirali za namene DDV;
• lažjo identifikacijo obračunov DDV za katere je dvom v upravičenost zahtevkov za vračilo DDV;
• identifikacijo zavezancev, ki nezakonito obračunavajo DDV (npr. niso zavezanci za DDV in na računih izkazujejo DDV) in davčnih zavezancev, ki uporabljajo neustrezne stopnje DDV;
• hitrejša priprava odgovorov na mednarodna zaprosila v povezavi z davčnimi vrtiljaki, kar bi pospešilo tudi hitrejše reševanje mednarodnih goljufij.

Navedene rešitve pa bodo seveda bistveno razbremenile male in srednje davčne zavezance (podjetja), ki ne bodo imela več stroškov tiskanja in arhiviranja računov, manjša bo tudi subjektivna nevarnost napak pri pripravi računov.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.