Letno poročanje samostojnih podjetnikov 2023 (1. del)

15. 02. 2024

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 5. 2. 2024, www.findinfo.si, Avtor: Mojca Müller, preizkušena davčnica

Samostojni podjetniki najpozneje do 31. marca o poslovanju preteklega leta seznanijo državo. Samostojni podjetniki so fizične osebe z dejavnostjo, zato so obdavčeni z dohodnino. Na voljo imajo dva različna načina obdavčitve. Izbrani način obdavčitve poleg višine dohodnine določa tudi obseg letnega poročanja. Samostojni podjetniki, ki davčno osnovo ugotovijo z upoštevanjem normiranih odhodkov predložijo le davčni obračun. Tisti, ki omenjenega načina obdavčitve, bodisi ne morejo izbrati (ker ne izpolnjujejo pogojev), bodisi ne želijo izbrati, davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih odhodkov. Ta način obdavčitve zahteva nekoliko obsežnejše poročanje, in sicer: predložitev letnega poročila na Ajpes in davčnega obračuna na FURS. V nadaljevanju bomo izpostavili letno poročanje samostojnih podjetnikov, ki ugotavljajo davčno osnovo ob upoštevanju normiranih odhodkov (v nadaljevanju normiranci).

Vodenje obveznih evidenc

Država je normirancem predpisala najmanjši obseg vodenja evidenc in poročanja. Skladno s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost normiranci obvezno vodijo:

1. evidenco knjigovodskih listin, ki vsebuje:

• zaporedna številko vpisa,
• datum vpisa,
• številka knjigovodske listine,
• datum knjigovodske listine,
• opis poslovnega dogodka,
• znesek iz knjigovodske listine,
• znesek prihodkov, pripoznanih po SRS in znesek popravka prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov (zmanjšanja in povečanja).

2. evidenco osnovnih sredstev, ki vsebuje:

• zaporedna številka osnovnega sredstva, vpisanega v evidenco,
• opis osnovnega sredstva,
• datum pridobitve in datum izločitve ali odtujitve,
• podatke o listini o pridobitvi oziroma izločitvi ali odtujitvi ter
• nabavno vrednost osnovnega sredstva.

Normiranci, ki opravljajo trgovsko, gostinsko ali slaščičarsko dejavnost vodijo še dodatne evidence, ki jih predpisuje pravilnik.

DDV evidence

Normiranci, ki v zadnjih 12 mesecih s prodajo blaga ali storitev ne presežejo obdavčljivega prometa 50.000 EUR sodijo med male davčne zavezance (94. člen ZDDV-1), zato jim DDV evidenc ni potrebno voditi. Navedeno pa ne velja vedno. Pozorni naj bodo predvsem tisti normiranci, ki opravljajo storitve. Če storitve:

• opravljajo za davčnega zavezanca iz druge države EU ali
• naročajo od davčnega zavezanca iz EU ali tretje države,

so dolžni voditi DDV evidence (25. člen ZDDV-1). FURS v svojih publikacijah te zavezance imenuje atipični DDV zavezanci.

Pri spletni prodaji blaga oz. prodaji blaga na daljavo lahko vodenje DDV evidenc zahteva tudi druga država EU (preko posebne VEM ureditve ali neposredno). Navedeno velja, če normiranec v enem koledarskem letu preseže 10.000 EUR prodaj blaga ali storitev končnim potrošnikom iz drugih držav EU. Tudi, če mejne vrednosti ne preseže, je dolžan enkrat letno FURS-u predložiti obrazec DDV-TBE (30.f člen ZDDV-1).

Davčni obračun

Normirancem ni potrebno poročati za namene državne statistike in javne objave na Ajpes (58. člen ZGD-1). Obvezno pa predložijo davčni obračun na FURS (obrazec DDD-DDD).

Prihodki

Za pravilen izračun davčne obveznosti je ključno, da normiranec pravilno določi višino prihodkov. Te je potrebno določiti skladno z računovodskimi pravili (SRS). V nadaljevanju sta podani dve najpogostejši napaki iz prakse:

• Prihodki niso le letni seštevek vrednosti izdanih računov. Med prihodke sodijo tudi razne subvencije države in povezanih organizacij (npr. oprostitev prispevkov, temeljni dohodek).
• Zajem prihodkov določenega davčnega obdobja naj temelji na datumu dobave (blaga ali storitev) in ne na datumu izdaje računa (npr. razni bonusi izdani v tekočem letu za preteklo leto).

Izvzem prihodkov iz davčnega obračuna

Normiranci lahko nekatere prihodke izvzamejo iz davčnega obračuna, kar pomeni, da ti prihodki ne bodo obdavčeni z dohodnino. Tipični dve kategoriji prihodkov, ki jih je mogoče izvzeti iz davčnega obračuna sta:

• oprostitev obveznih socialnih prispevkov v prvem in drugem letu poslovanja normiranca (polje 2.9 DDD-DDD obrazca) in
• temeljni dohodek, kot nadomestilo za izpad dohodka v letošnji ujmi (polje 2.8 DDD-DDD obrazca).

Normirani odhodki

Za davčno leto 2023 prvič veljajo nova pravila glede določanja višine normiranih odhodkov (59. člen ZDoh-2). Višina normiranih odhodkov je odvisna od:

• obdobja obveznega socialnega zavarovanja (9 mesecev) nosilca dejavnosti ali njegovih zaposlenih in
• višine ugotovljenih prihodkov.

Nova pravila ne bodo imela vpliva na tiste normirance, ki v davčnem letu 2023:

• niso presegli 12.500 EUR prihodkov in so bili v letu 2023 preko svoje dejavnosti obvezno socialno zavarovani manj kot 9 mesecev in
• niso presegli 50.000 EUR prihodkov in so bili v letu 2023 preko svoje dejavnosti obvezno socialno zavarovani vsaj 9 mesecev.

Njihova obdavčitev z dohodnino bo še vedno znašala 4 % obdavčljivih prihodkov. Normiranci, ki ne izpolnjujejo navedenih pogojev, bodo v letu 2023 plačali več dohodnine kot v letu 2022, ob enaki višini prihodkov.

Sklep

Obdavčitev z dohodnino na podlagi normiranih odhodkov je kljub znižanju višine davčno priznanih normiranih odhodkov še vedno zanimiv način obdavčitve. Prednost tega načina obdavčitve je predvsem prihranek pri plačilu dohodnine in enostavnost vodenja evidenc. Vodenje evidenc in poročanje je tako enostavno, da ga lahko osvoji tudi posameznik, ki nima posebnih računovodskih ali davčnih znanj. Pri prvem sestavljanju davčnega obračuna pa je vseeno smiselno, da se normiranec o pravilih sestave davčnega obračuna ustrezno pouči.

***

Viri:

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2; Uradni list RS, št. 131/2023 z dne 22.12.2023)
• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1; Uradni list RS, št. 75/2023 z dne 10.7.2023)
• Slovenski računovodski standard 15 (2024) Prihodki (SRS 15; Uradni list RS, št. 129/2023)
• Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Uradni list RS, št. 101/2015)

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.