Delo od doma iz vidika delovnopravne zakonodaje

27. 09. 2024

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 22. 8. 2024, www.findinfo.si

Občasno ali stalno delo od doma oziroma izven prostorov delodajalca postaja nova realnost za marsikaterega delodajalca. Poleg samega dejanskega opravljanja dela mora delodajalec upoštevati kopico pravnih predpisov, da se delo od doma ustrezno pravno uredi. V tem delu sta najbolj pomembni uskladitev z delovnopravno zakonodajo in uskladitev z vidika varstva pri delu.

Delo od doma ni le pravno vprašanje, ampak odpira in povzroča socialno-psihološke dileme.

Delo od doma ima tako pozitivne kot negativne učinke na delodajalce in delavca. Delavec si lažje organizira čas, manj časa rabi za pripravo na delo in lažje usklajuje družino in delo. Po drugi strani pa so v domačem okolju tudi dejavniki, ki so lahko zelo moteči. Tudi delodajalec lahko opazi, da je v samem delu več napak zaradi težav ali šuma v komunikaciji. Problem je tudi socialni vidik na delovnem mestu, oziroma pomanjkanje le tega pri delu od doma.

Ima pa tak način dela tudi pozitiven vpliv na okolje zaradi zmanjšanja prometa, manj obremenjenosti na kritične infrastrukture, nižje bivanjske in poslovne stroške itd. S tem lahko povezujemo tudi nižje stroške delodajalca v primeru prevoza na delo. Vendar pa je treba poudariti, da nekateri dejavniki kot varnost in zdravje pri delu ter zagotavljanje delovnih sredstev, predstavljajo precejšen izziv za delodajalce.

Delo od doma iz vidika delovnopravne zakonodaje

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predpisuje štiri obveznosti, ki se vežejo na delo od doma:

• sklenitev pogodbe o zaposlitvi z določilom oziroma, dogovorom, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca,
• delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo,
• pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, se uredijo med delodajalcem in delavcem s pogodbo o zaposlitvi,
• delavec ima pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi.

Sistem urejanja delovnih razmerij omogoča tudi poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč.

V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca. To velja, vendar le dokler trajajo take okoliščine.

Glede na izpostavljeno ureditev lahko delodajalec:

1. v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma izjemnih okoliščin, in ko
2. so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca,
3. enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (npr. delo na domu), dokler trajajo takšne okoliščine.

Obveznost lahko traja le začasno, medtem ko trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

Zakonski okvir opravljanja dela na domu v ZDR-1

ZDR-1 med fleksibilnimi oblikami zaposlovanja ureja tudi pogodbo o zaposlitvi za opravljanja dela na domu. Ta oblika pogodbe o zaposlitvi je urejena v določbah od 68. do 72. člena.

Za delo na domu se šteje:

• delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali
• v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca ter
• delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije

Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu

Za delo od doma mora biti podano ustrezno soglasje volj, ki je opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi za delo na domu. S pogodbo o zaposlitvi (na podlagi katere bo delavec lahko opravljal delo od doma) se dogovori za naslednje obvezne sestavine ter posebnosti opravljanja dela na domu (31. člen, ZDR-1):

• kraj opravljanja dela (ali doma ali v kraju, ki si ga delavec sam izbere),
• razporeditev delovnega časa (delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek se lahko na podlagi 157. člena ZDR-1 dogovori drugače, kot velja za druge delavce),
• obseg opravljanja dela na domu (ali za celotno trajanje delovnega časa ali le del delovnega časa, ali le določene delovne dni v tednu ali možnost kombiniranja teh načinov),
• višina nadomestila za uporabo delavčevih sredstev.

S temi opredelitvami se izpolni 69. člen v ZDR-1, ki izrecno določa, da se s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in delavcem uredijo pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. Tako delodajalec opredeli samo najpomembnejše elemente v pogodbi o zaposlitvi. Vendar se morajo poleg teh ključnih elementov,  določiti tudi ostali, ki jih delodajalec opredeli s splošnim aktom delodajalca (pravilnikom o delu na domu):

• način sprotnega dogovora o opravljanju dela na domu, če obseg izvajanja ni natančno določen v pogodbi o zaposlitvi,
• poročanje delavca o evidenci o izrabi delovnega časa,
• opredelitev dela na domu, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje  dejavnosti delodajalca (opredelitev možna v aktu o sistemizaciji),
• način spremljanja dodeljenih delovnih nalog ter rezultatov delavca oziroma poročanje delavca o tem,
• delovna sredstva in material, ki ga zagotovi delavec oziroma delodajalec,
• dosegljivost delavca, ki dela na domu - kdaj, v katerih urah ter na kakšen način mora biti delavec dosegljiv za delodajalca ter delodajalec dosegljiv za delavca,
• omogočanje varne povezave v omrežje delodajalca,
• način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi (npr. bolezen),
• obveznosti glede varnega in zdravega dela od doma.

Prepoved in sankcije glede dela na domu

Prepoved dela na domu kot ukrep inšpektorja za delo se lahko nanaša na:

• organiziranje dela na domu in opravljanje dela na domu (če je delo na domu škodljivo ali obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce ali za življenjsko in delovno okolje, kako je z varovanimi kategorijami delavcev) ter
• dela, ki se ne smejo opravljati na domu (72. člen ZDR-1), ni predpisa, v katerem bi bila določena dela, ki se ne smejo opravljati na domu.

Zakon o delovnih razmerjih z vidika opravljanja dela na domu predvideva sankcije v primerih:

• ko delodajalec ne obvesti inšpektorata za delo o nameravanem organiziranju dela na domu (globa predpisana v 217.b členu ZDR-1),
• kršitev zagotavljanja varnih delovnih pogojev (globa predpisana v 217.a členu ZDR-1).

Vir: Unija, 11. 7. 2024

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.