Ali lahko delodajalec izplača delavcu denarno nadomestilo za neizrabljeni letni dopust

19. 04. 2024

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 15. 4. 2024, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Letni dopust predstavlja eno temeljnih socialnih pravic vsakega delavca. Letni dopust je namenjen počitku in regeneraciji delavčevega zdravja.

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja, kot to izhaja iz prvega odstavka 159. člena Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1).[1]  Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.[2] Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.[3]Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.[4]

Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, mu za vsak mesec zaposlitve pripada 1/12 letnega dopusta.[5] Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.[6]

Letni dopust lahko delavec izrabi v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna.[7] Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.[8] Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.[9]

Ker je glavni namen letnega dopusta namenjen počitku in regeneraciji delavčevega zdravja ter izrabi njegovega prostega časa s potrebami njegove družine, se delavec svoji pravici do izrabe letnega dopusta med trajanjem zaposlitve v zameno za izplačilo denarnega nadomestila ne more dogovoriti, saj bi bilo to v nasprotju z namenom letnega dopusta.

Že iz prvega odstavka 164. člena ZDR-1 jasno izhaja, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna. Prav tako pa je neveljaven tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust. Citirani člen določa dve prepovedi in sicer prepoved odpovedi pravice do letnega dopusta in prepoved izplačila denarnega nadomestila namesto dejanske izrabe letnega dopusta. Tako ni dovoljeno, da bi se delavec enostransko z izjavo ali s sporazumom odpovedal pravici do letnega dopusta ali da bi mu delodajalec to pravico na kakršen koli način kratil.[10] Ker gre za temeljno socialno pravico delavca, je sklenitev sporazuma o odpovedi pravice do letnega dopusta ali podana delavčeva enostranska izjava o odpovedi pravice do letnega dopusta, neveljavna.[11]

Edina izjema, ko je denarno nadomestilo namesto koriščenja letnega dopusta dopustno, je v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Do denarnega nadomestila je delavec upravičen, če do prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni mogel izrabiti letnega dopusta zaradi svoje nezmožnosti za delo oziroma izrabe katerega drugega dopusta, do katerega je po zakonu upravičen (kot na primer bolniški, materinski, očetovski, itd.) oziroma je izgubil možnost izrabe letnega dopusta zaradi objektivnega razloga ali zaradi nepredvidljivih okoliščin.[12]

***

• [1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16, 15/17 - odl. US, 22/19 - ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmIS-A, 202/21 - odl. US, 15/22, 54/22 - ZUPŠ-1 in 114/23.
• [2] Kot to izhaja iz drugega odstavka 159. člena ZDR-1.
• [3] Kot to izhaja iz drugega odstavka 159. člena ZDR-1.
• [4] Kot to izhaja iz tretjega odstavka 159. člena ZDR-1.
• [5] Kot to izhaja iz prvega odstavka 161. člena ZDR-1.
• [6] Kot to izhaja iz drugega odstavka 161. člena ZDR-1.
• [7] Kot to izhaja iz prvega odstavka 162. člena ZDR-1.
• [8] Kot to izhaja iz drugega odstavka 162. člena ZDR-1.
• [9] Kot to izhaja iz tretjega odstavka 162. člena ZDR-1.
• [10] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 965.
• [11] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 965.
• [12] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 966.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.