Ali lahko delodajalec enostransko odredi delavcu koriščenje letnega dopusta?

23. 08. 2024

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 18. 7. 2024, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Letni dopust je namenjen počitku in regeneraciji delavca. Gre za eno temeljnih socialnih pravic delavca, ki izhaja iz delovnega razmerja. Pravica do letnega dopusta pripada vsakemu delavcu, ki sklene bodisi pogodbo za določen čas, za nedoločen čas oziroma katero koli drugo atipično obliko dela.

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja, kot to izhaja iz prvega odstavka 159. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.[1] Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.[2]

Daljše trajanje letnega dopusta, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.[1] Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh.[2] Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.[3]

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, pod pogojem, da en del mora trajati najmanj dva tedna, kot to izhaja iz prvega odstavka 162. člena ZDR-1. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.[4]

Kljub temu, da prvi odstavek 163. člena ZDR-1 določa, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti, delodajalec ne more enostransko odrediti delavcu izrabo letnega dopusta. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.[5] Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta v skladu s tretjim odstavkom 162. člena.[6] Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.[7] Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.[8] Letni dopust je pravica delavca, s katero delavec sam razpolaga. Kljub temu, pa ima delodajalec možnost, da letni dopust odreče delavcu, če delovni proces ne omogoča koriščenje letnega dopusta. V konkretnem primeru bi naj šlo za izjemne primere, ko bi delavčeva odsotnost resneje ogrozila delovni proces. Iz sodne prakse izhaja, da pri presoji okoliščin, kdaj se šteje, da bi delavčeva odsotnost resneje ogrozila delovni proces, je sodišče štelo na primer organizirano vnaprej najavljeno obvezno izobraževanje delavcev v zvezi z novo tehnološko in programsko opremo.[9] Poleg tega je kot take okoliščine sodišče štelo tudi oteženo delo na ambulanti oziroma težave zaradi odsotnosti delavca na njegov ambulantni dan, ko se je kot predavatelj udeležil strokovnega srečanja.[10]

Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odpovedati niti z izjavo, saj bi bila taka izjava neveljavna. To bi bilo namreč v nasprotju s samim namenom letnega dopusta. Poleg tega je neveljaven tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.[11]

***

• [1] Kot to izhaja iz 1. odstavka 160. člena ZDR-1.
• [2] Kot to izhaja iz 4. odstavka 160. člena ZDR-1.
• [3] Kot to izhaja iz 5. odstavka 160. člena ZDR-1.
• [4] Kot to izhaja iz 2. odstavka 162. člena ZDR-1.
• [5] Kot to izhaja iz 3. odstavka 162. člena ZDR-1.
• [6] Kot to izhaja iz 4. odstavka 162. člena ZDR-1.
• [7] Kot to izhaja iz 2. odstavka 163. člena ZDR-1.
• [8] Kot to izhaja iz 3. odstavka 163. člena ZDR-1.
• [9] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem,2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 963.
• [10] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem,2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 963.
• [11] Kot to izhaja iz 164. člena ZDR-1.

***

• [1] Kot to izhaja iz 2. odstavka 159. člena ZDR-1.
• [2] Kot to izhaja iz 2. odstavka 159. člena ZDR-1.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.