24. 09. 2013

Objavljeno: Finance, 11. 9. 2013, www.finance.si, Avtor: Lana Dakić, Petra Sovdat

V ZFPPIPP so nova določila za sistemsko pomembne družbe in prisilko; končno prihaja možnost sistemske razdolžitve podjetij

Vlada naj bi v državni zbor poslala spremembe krovnega stečajnega zakona (ZFPPIPP) in novi zakon o sistemski razdolžitvi, ki bo podjetjem v težavah omogočil nadaljevanje poslovanja. Prihodnje leto pa se obeta nov krovni zakon, saj zdajšnjega zaradi neučinkovitosti popravljajo že šestič.

Uvedba instituta »sistemsko pomembna družba«

1. Gre za urejanje postopka prisilne poravnave za družbe, ki se uvrščajo med velike ali srednje družbe, so nadrejene družbe v koncernu ali holdingu ter so zadnji dve poslovni leti imele pozitivni denarni tok iz poslovanja.

2. Glavna novost je, da je dovoljeno postopek prisilne poravnave voditi tudi, ko družba še ni insolventna, če je verjetno, da bo to postala v obdobju leta dni.

3. Upniški odbor lahko imenuje pooblaščenca upnikov, kar naj bi zagotovilo učinkovitejše operativno spremljanje poslovanja.

4. Družba lahko s predlogom prisilne poravnave poslej ponudi tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev. A ni mogoče zmanjšati glavnice terjatve, temveč le odložiti njeno dospelost oziroma znižati obrestno mero.

5. O sprejetju prisilne poravnave se glasuje v dveh razredih: nezavarovani upniki glasujejo o nezavarovanih terjatvah, na katere učinkuje prisilna poravnava. Za sprejetje prisilne poravnave v tem razredu je potrebna večina (merjeno po višini nezavarovanih terjatev). V razredu ločitvenih upnikov glasujejo upniki o zavarovanih terjatvah, za sprejetje prisilke pa je potrebna vsaj tričetrtinska večina. Prisilna poravnava je sprejeta, če je sprejeta v obeh razredih.

6. V postopku prisilne poravnave se oblikuje tudi − poleg upniškega odbora, katerega člani so imetniki nezavarovanih terjatev - upniški odbor ločitvenih upnikov. Uresničevanje pristojnosti upniškega odbora ločitvenih upnikov ima prednost pred uresničevanjem pristojnosti upniškega odbora nezavarovanih terjatev.

7. Upniški odbor ima poslej možnost spremeniti načrt finančnega prestrukturiranja.

Novosti pri prisilkah

1. Poslovodstvo družbe mora že ob nastanku insolventnosti s ključnimi upniki, ki bodo odločili o uspešnosti izglasovanja prisilke, začeti pogajanja za zunajsodno poravnavo.

2. S sporazumom lahko upniki privolijo v zmanjšanje oziroma odložitev dospelosti terjatev ali se dogovorijo o konverziji terjatev v kapital družbe.

3. Soglasje upnikov za sklenitev sporazuma o zunajsodnem prestrukturiranju je lahko povezano s pogojem o minimalnem odstotku terjatev, v katerega morajo privoliti.

4. Črta se, da mora dolžnik ponuditi najmanj 50-odstotno poplačilo v obdobju, ne daljšem od štirih let. To je z določitvijo, da ima konverzija terjatev, ki jo predlagajo upniki sami, absolutno prednost, izgubilo smisel. Poleg tega pa je uvedena dodatna zahteva za sprejetje prisilne poravnave: za njeno sprejetje mora glasovati več kot polovica vseh upnikov. To preprečuje, da bi nekaj velikih upnikov številnim majhnim vsililo nesprejemljive pogoje poplačila njihovih terjatev.

5. Kot nezavarovana terjatev se obravnava tudi tisti del zneska terjatve, za katerega terjatev presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, saj bo pomembna za določitev ponderiranega zneska terjatve pri izračunu deleža glasovalnih pravic. Vrednost te terjatve bo ocenil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti po tržni vrednosti.

6. Možno bo enkratno podaljšanje roka za spremembo načrta prestrukturiranja. Zdaj trimesečni prekluzivni rok bo mogoče - če bo s tem soglašal upniški odbor - podaljšati za dva meseca.

7. Če je dolžnik povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki predvidel v načrtu prestrukturiranja, bo treba to opraviti že v postopku prisilne poravnave.

8. Pri konverziji terjatev v kapital ne bodo smele sodelovati osebe, ki so z dolžnikom povezane družbe, razen če imajo položaj nadrejene družbe, ali osebe, ki imajo položaj ožje povezane osebe.

9. Dolžnik, ki izkazuje nepokrito izgubo, mora hkrati s povečanjem osnovnega kapitala opraviti tudi poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala za pokrivanje izgube.

10. Če premoženja, ki sestavlja stečajno maso, ni mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, se to premoženje razdeli:

• če premoženje sodi v splošno stečajno maso, družbenikom v sorazmerju z njihovimi deleži,
• v drugih primerih pa upnikom v sorazmerju z njihovimi deleži, če privolijo, da premoženje prevzamejo;
• če premoženje sodi v posebno stečajno maso in je predmet samo ene ločitvene pravice, ločitvenemu upniku, če privoli, da prevzame to premoženje;
• če premoženje sodi v posebno stečajno maso in je predmet več kot ene ločitvene pravice, pa tistemu ločitvenemu upniku, ki privoli, da ga prevzame, oziroma če v prevzem premoženja privoli več ločitvenih upnikov, tistemu med njimi, ki ima ločitveno pravico najzgodnejšega vrstnega reda.

Za razdolževanje podjetij in ohranjanje zdravih jeder

Novi zakon o sistemski razdolžitvi naj bi razdolžil prezadolžena podjetja ter prinesel lažji, hiter in cenejši postopek finančnega prestrukturiranja, podjetje pa bi v tem času normalno delovalo. To bo v nekaterih primerih povzročilo spremembo lastnikov družbe, hkrati pa bo zdravim jedrom omogočilo nadaljevanje poslovanja, kar se do zdaj ni pogosto zgodilo.

Podjetja bodo s finančnim prestrukturiranjem lahko očistila svoje bilance, banke pa bodo svoje terjatve preoblikovale v lastniške deleže. Ob uspešni prodaji saniranega podjetja bodo lahko dobile povrnjeno celotno vrednost terjatev. Takšno prestrukturiranje bo imelo ugodne učinke tudi na banke, ki bodo znova lahko začele posojati denar za financiranje poslovanja saniranih podjetij, pojasnjujejo v predlogu zakona.

Kako bo tekel postopek

1. Zunajsodno razdolžitev vodstvo predlaga lastnikom in ključnim upnikom, ko ugotovi obstoj insolventnosti (po ZFPPIPP) ali ko kot dober gospodar ugotovi, da v letu dni dolžnik ne bo sposoben poravnavati svojih obveznosti niti zagotoviti financiranja.

2. Sklene se moratorij - pogodba, ki omogoča, da dolžnik med trajanjem moratorija ob zapadlosti poplača vse obveznosti do upnikov, ki jih moratorij ne zavezuje. Z moratorijem se zapadlost terjatev upnika, ki ga moratorij zavezuje, odloži za največ 120 dni od podpisa. Moratorij je sklenjen, če ga podpišejo banke, ki imajo več kot 50 odstotkov vseh bančnih terjatev do podjetja. V tem primeru lahko zavezuje tudi banke, ki ga ne bi podpisale. Ne vpliva pa na terjatve drugih upnikov, ki moratorija ne podpišejo. Lahko pa se imenuje tudi upravitelj.

3. Dolžnik ima na voljo dve obliki zunajsodnega prestrukturiranja:

• Brez oklica: krovni sporazum o razdolžitvi, ko je uveljavljen, učinkuje le na upnike, ki so bili povabljeni k pogajanjem. V tem primeru krovni sporazum ne sme posegati v pravni položaj tistih upnikov, ki niso bili povabljeni k pogajanjem.
• Z oklicem: potrjeni krovni sporazum vpliva na vse upnike. Vodstvo mora na sodišče vložiti: podpisani moratorij z bankami (ta bi zagotovil odlog plačila obveznosti za čas pogajanj o sporazumu, vendar za največ 120 dni) in predlog za oklic postopka s seznamom terjatev upnikov (ti imajo 15 dni časa za prijavo). Ko sodišče objavi oklic, se ustavijo postopki izvršbe zoper družbo.

4. Sledijo pogajanja o krovnem sporazumu - glasovanje o sporazumu ne sme biti prej kot v 30 dneh po objavi oklica -, med katerimi mora družba upnikom dati vse informacije, potrebne za presojo. Torej mora razkriti, ali je insolventna oziroma ali ji grozi insolventnost, ali ji bo sklenitev sporazuma omogočila, da bo postala plačilno sposobna, ali bodo upnikom s sporazumom zagotovljeni ugodnejši pogoji poplačila, kot če bi bil začet stečajni postopek.

Krovni sporazum bi lahko vseboval te ukrepe za razdolžitev: znižanje obrestne mere, podaljšanje ročnosti odplačila dolga, odpust dolga, zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja izgub in konverzija upnikove terjatve v kapital, izločitev dolžnikovega premoženja in ustanovitev pravne osebe z novim stvarnim vložkom.

5. Krovni sporazum o razdolžitvi je dosežen, ko ga potrdi večina vseh upnikov. Če je v krovnem sporazumu predvideno tudi preoblikovanje dolgov v lastništvo, morajo krovni sporazum potrditi tudi družbeniki. Za potrditev zadošča navadna večina glasov.

Če so družbeniki proti sporazumu, lahko upniki ali družba oziroma upravitelj, če je imenovan, sodišču predlagajo začetek tako imenovanega predstečajnega postopka (lahko se vloži v 60 dneh od dne prenehanja moratorija), v katerem pa soglasje družbenikov ni več potrebno.

6. Dokončno krovni sporazum potrdi sodišče, ki prek objave na AJPES pozove vse upnike in družbenike, da v osmih dneh vložijo ugovor. O ugovorih mora sodišče odločiti v treh dneh oziroma razpisati narok v 30 dneh, na katerem potem odloči o (ne)potrditvi sporazuma.

7. Sporazum začne veljati s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi. Upnik lahko s tožbo zahteva svoje polno poplačilo, če se ne strinja s krovnim sporazumom.

Če obstajajo zapadle terjatve do delavcev, mora krovni sporazum določiti tudi njihovo stoodstotno poplačilo. Poplačilo države, občin in drugih državnih enot se lahko odloži za največ pet let od sklenitve krovnega sporazuma.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj