25. 03. 2025

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 19. 3. 2025, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

V skladu z 2. odstavkom 160. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) morajo delodajalci tradicionalno do 31. marca obvestiti svoje zaposlene o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

Glede na določbe 159. člena ZDR-1 pridobi delavec pravico do letnega dopusta s sklenitvijo pogodbe o delovnem razmerju.

Minimalno število dni letnega dopusta v posameznem koledarskem letu ne more biti krajše kot štiri tedne - torej 20 dni, če delavec dela pet dni v tednu in ne glede na to ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Kot dan letnega dopusta pa se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.

ZDR-1 v tretjem in četrtem odstavku 159. člena določa primere osebnih okoliščin, na podlagi katerih delavcu pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta:

• 3 dni starejšim zaposlenim (55 let ali več), invalidom, zaposlenim z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in zaposlenemu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke,
• 1 dan za vsakega otroka zaposlenega, ki še ni dopolnil 15 let starosti,
• 7 dni dodatnih dni za delavca, ki še ni dopolnil 18 let.

Lahko pa se določi tudi daljše trajanje letnega dopusta, če je ta možnost opredeljena s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Pri odmeri letnega dopusta velja splošno pravilo, da se upoštevajo vse tiste okoliščine, ki nastanejo oziroma za katere se ve, da bodo nastale do konca koledarskega leta, za katero se dopust odmerja (npr. dopolnitev 55. leta starosti po predložitvi obvestila o odmeri dopusta, pričakovanja rojstva otroka ipd.). Če pa se tekom leta okoliščine spremenijo (npr. nastopi invalidnost, idr.), pa je potrebno zaposlenemu ponovno odmeriti letni dopust in mu izročiti novo pisno obvestilo o odmeri.

V primeru zaposlitve za krajši delovni čas, pripadajo vse pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavcu, ki dela polni delovni čas, uveljavlja pa jih sorazmerno času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi . Tako imajo tudi delavci s krajšim delovnim časom pravico do dopusta v trajanju najmanj štiri tedne, pripadajo pa jim tudi dodatni dnevi dopusta po zakonu, kolektivnih pogodbah ali pogodbi o zaposlitvi.

Če ima delavec več zaposlitev za krajši delovni čas, mu morajo delodajalci odmeriti letni dopust vsak po svojih merilih, pri vseh pa mora imeti na podlagi zakona najmanj minimalni letni dopust (četrti odstavek 65. člena ZDR-1) ter mu v skladu s tretjim odstavkom 66. člena ZDR-1 zagotoviti tudi sočasno izrabo letnega dopusta.

V primeru, da delavec ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu v skladu z določbo prvega odstavka 161. člena ZDR-1 pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Pri določitvi sorazmernega dela letnega dopusta, ki ga mora zagotavljati posamezni delodajalec je treba upoštevati kriterije in merila za določitev trajanja letnega dopusta, kot veljajo pri posameznem delodajalcu. Pri tem se pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je v skladu z drugim odstavkom 161. člena ZDR-1 vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo  sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu (lahko pa se delavec in delodajalec dogovorita o drugačni izrabi letnega dopusta).

Ob tem se lahko izpostavi vprašanje glede (sorazmernega dela) letnega dopusta za zadnji mesec, če delavec ne bo zaposlen celotni mesec oziroma mesec, v katerem delavec menja zaposlitev. Glede na pravilo sorazmernosti je Ministrstvu za delo, družino, socialo in enake možnosti (MDDSEM) mnenja, da se izračuna sorazmerni del letnega dopusta tudi za mesec, v katerem delavec ne bo zaposlen v celoti oziroma bo menjal zaposlitev. V primeru menjave zaposlitve (oziroma delodajalca) med mesecem je potrebno namreč izhajati iz osnovnega pravila, da je vsak delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu.

V primeru, ko je delavec izrabil celotni letni dopust za tekoče koledarsko in mu je delodajalec izplačal celotni regres za letni dopust, nato pa je delovno razmerje na pobudo delavca prenehalo, pa lahko delodajalec uveljavlja tudi odškodninski zahtevek v skladu s stališčem strokovne delovne skupine za izvajanje določb ZDR-1 pri MDDSEM.

Letni dopust je pravica vsakega zaposlenega, ki sklene pogodbo o zaposlitvi. To pa pomeni, da se zaposleni na podlagi izjave ne more odpovedati pravici do letnega dopusta, saj bi bila taka izjava ali sporazum o denarnem nadomestilu za neizrabljen dopust, v skladu s 164. členom ZDR-1, neveljavna.

Delodajalec je dolžan delavce do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. ZDR-1 določa, da lahko delodajalec o odmeri letnega dopusta delavca obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Če delodajalec z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi po tem datumu, je MDDSEM mnenja, da je potrebno delavca o trajanju letnega dopusta v prvem koledarskem letu zaposlitve obvestiti v osmih dneh od sklenitve delovnega razmerja. Pri tem delodajalec lahko uporabi tudi elektronsko obvestilo, ki ga pošlje na elektronski naslov zaposlenega, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Delodajalec, ki delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta, je lahko kaznovan s plačilom globe od 1.500 do 4.000 evrov. Prav tako pa je tudi opustitev obveznosti izročitve pisnega obvestila o odmeri dopusta do 31. marca prekršek, ki je lahko sankcioniran s plačilom globe od 750 do 2.000 evrov v skladu s 217.b členom ZDR-1.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj