25. 03. 2025

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 17. 3. 2025, www.findinfo.si, Avtor: Eva Zabukovec, odvetnica

Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) morajo delodajalci najkasneje do 31. marca delavcem izdati obvestilo o odmeri letnega dopusta za tekoče leto.

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Ne glede na navedeno pa ima delavec, ki sklene delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Tak delavec ima torej pravico do sorazmernega dela letnega dopusta. Pri izračunu sorazmernega dela dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan.

Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas. Navedeno pomeni, da mora biti delavcu omogočeno, da je z dela odsoten polne štiri delovne tedne. Je pa minimalno število dni letnega dopusta odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca (tj., če delavec dela 4 dni na teden, je minimalno število dni dopusta 16, če dela 5 dni na teden, je minimalno število dni dopusta 20).

Ko delodajalec določi minimalno število dni letnega dopusta za posameznega delavca, pa mora pri odmeri upoštevati tudi druge določbe ZDR-1, ki določajo, da nekaterim delavcem pripada več dni dopusta (starejši delavci, nočni delavci, starši, invalidi, mladoletni delavci, delavci s telesno okvaro). Prav tako mora delodajalec upoštevati določbe panožnih ali podjetniških kolektivnih pogodb oz. svoje interne akte, če vsebujejo določbe v tej zvezi.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Pri izrabi letnega dopusta je potrebno upoštevati potrebe delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. V zadnjih dveh navedenih primerih lahko delodajalec odreče koriščenje le v primeru, da bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces. Delodajalec torej ne more samovoljno in enostransko določati izrabe dopusta.

Ne glede na navedeno pa delodajalec lahko odredi kolektivni dopust, prav tako pa mora delavec pred koriščenjem letnega dopusta prejeti odobritev delodajalca. Kolektivni dopust je najbolj ustrezno določiti že v letnem razporedu delovnega časa na začetku koledarskega leta. Na kakšen način delavci koristijo dopust oz. kakšen je postopek v zvezi s koriščenjem in odobravanjem izrabe letnega dopusta, pa je najbolj smiselno določiti v internih aktih delodajalca.

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna dopusta. Preostanek letnega dopusta lahko delavec izrabi, v dogovoru z delodajalcem, do 30. junija naslednjega leta.

Z novelo ZDR-1D je bilo spremenjeno obdobje za prenos letnega dopusta, ki ga delavec ni mogel izkoristiti zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka. Prenosno obdobje je bilo tako podaljšano na 15 mesecev. Konkretno to pomeni, da lahko delavec, ki zaradi opravičene odsotnosti letnega dopusta iz leta 2024 ni mogel koristiti, ta letni dopust izkoristi do 31. 3. 2026.

Opozorilo: Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, ni veljavna. Tudi sporazum o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust je mogoč izključno v primeru prenehanja delovnega razmerja.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj