Evidentiranje delovnega časa ob letu osorej

Evidentiranje delovnega časa ob letu osorej

28. 01. 2025

6 0
Koristnost članka
6 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 21. 1. 2025, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Konec novembra je minilo eno leto od uvedbe obsežnejših pravil evidentiranja delovnega časa, ki jih je prinesla novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A).

Ne glede na obljube resornega ministrstva o pripravi omilitev izvajanja zakonskih določb ter napovedih priprave novih sprememb Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), se določbe novele ZEPDSV-A v dobršni meri izvajajo, inšpektorji Inšpektorata RS za delo (IRSD) pa izvajanje določb tudi nadzirajo.

Tako so inšpektorji v prvi polovici leta 2024 pri pregledih izvajanja zakonskih določb zaznali kar 486 kršitev, kar je skoraj toliko kot v celem letu 2023. Največ kršitev se nanaša na nepravilnosti vpisovanja podatkov v evidence, saj inšpektorji zaznavajo, da nekateri delodajalci podatkov sploh ne vpisujejo, sploh ne vodijo evidenc ali pa vodijo nepopolne evidence. Navedene nepravilnosti pa so pri svojih pregledih inšpektorji zaznali predvsem v dejavnostih gradbeništvo, gostinstvo, predelovalna dejavnost, trgovina, promet in skladiščenje.

V skladu s 14. členom ZEPDSV delodajalec začne voditi evidenco o zaposlenih z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi. Delodajalec pa vodi evidenco za vsako fizično osebo, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi in za vsako osebo, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca, in osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.

V skladu z zadnjimi spremembami ZEPDSV mora evidenca zajemati:

  1. podatke o številu ur,
  2. skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega, z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
  3. opravljene ure v času nadurnega dela,
  4. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
  5. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila,
  6. neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
  7. število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa,
  8. čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,
  9. izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom,
  10. opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
  11. opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
  12. tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

Pri tem stroka opozarja, da je potrebno voditi ure prihoda na delo in z dela ne glede na to ali je zaposleni na večdnevni službeni vožnji ali če dela od doma. Prav tako mora biti evidentiran tudi čas malice, ne glede ali zaposleni malica v službenem okolju (pisarni) ali izven službenega okolja. V skladu s spremembo 19. člena ZEPDSV mora delodajalec hraniti evidenco o izrabi delovnega časa in vso delovnopravno dokumentacijo na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco na sedežu oziroma kraju opravljanja dela.

Na novo je tudi določena obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne ter pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Delodajalec mora delavcu zagotavljati vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj, mesečno ali tedensko pisno obvestilo o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa pa se lahko pošlje tudi na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

ZEPDSV določa obvezno elektronsko vodenje evidence delovnega časa le za tiste delodajalce, ki jim je bila pravnomočno izrečena globa na podlagi 217.a člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali na podlagi prvega, drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka 23. člena ZEPSDV – torej iz naslova nespoštovanja določb glede ustreznega evidentiranja delovnega časa ter obveščanja zaposlenih.

Lahko pa elektronsko vodenje evidence delovnega časa delodajalcu predlaga tudi sindikat, delavski svet ali delavski zastopnik, delodajalec pa se mora do predloga v skladu z 19.b členom ZEPDSV pisno opredeliti v 30 dneh.

Čeprav se v zadnjem času napoveduje skorajšnji pristop k spremembam ZEPDSV, pa je iz naslova dvoma v hiter sprejem sprememb in iz naslova previdnosti potrebno opozoriti na obstoječe kazenske določbe.

Ne glede na izjave inšpekcijskih služb, da za enkrat kršitelje pretežno le opozarjajo, je namreč lahko delodajalec (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik) kaznovan s plačilom globe od 1.500 do 20.000 evrov, če:

  • ne vodi, hrani ali posodablja evidenc,
  • v evidencah navaja neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke,
  • uporabi podatke iz evidenc za druge namene, kot jih določa ZEPDSV,
  • ne predloži podatkov iz evidenc po določbah ZEPDSV,
  • delavca pisno ne obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa v skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZEPDSV,
  • ustrezno ne hrani evidence o izrabi delovnega časa ali dokumentacije, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj