24. 12. 2024

Objavljeno: STA, 18. 12. 2024, www.sta.si

Vlada je na seji 18. decembra 2024 sprejela s socialnimi partnerji usklajen predlog novele zakona o evidentiranju delovnega časa. Kot je po seji izpostavil minister za delo Luka Mesec, je bilo to področje ob ponovni vzpostavitvi socialnega dialoga "neke vrste testna vožnja vzpostavljanja zaupanja med socialnimi partnerji". Veseli ga, da je bila uspešna.

Spremembe zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti po Meščevih besedah v grobem določajo tri stvari: "Podjetja se bo administrativno razbremenilo, ker se bodo določene zadeve lahko vodile tedensko, ne pa dnevno. Druga je, da ne bo več potrebnega beleženja odmora za malico in pa tretja, da se poslovodne osebe izvzame iz obveznosti vodenja evidence delovnega časa, saj si te osebe same odrejajo delovni čas."

S predlogom novele se dodatno redefinira osebe, za katere je ob zaposlenih delavcih treba voditi evidence, na način, da se jasneje določa krog oseb, za katere je vodenje evidenc tudi utemeljeno. Gre za osebe, ki dela ne opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa se zanje uporabljajo določbe glede delovnega časa, odmorov in počitkov, hkrati pa je treba evidenco voditi tudi za tiste osebe, ki delo opravljajo tako, da ga opravljajo osebno in so vključene v delovni proces delodajalca.

Predlog drugačne opredelitve oseb, za katere je treba voditi evidence, se torej nanaša le na osebe, ki dela ne opravljajo v delovnem razmerju, ampak na drugih pravnih podlagah. S predlagano spremembo se tako po pojasnilih ministrstva za delo jasneje določa, da mora delodajalec evidence v skladu z zakonodajo, tudi evidenco o izrabi delovnega časa, voditi za osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov, začasno ali občasno delo upokojencev ter začasno ali občasno delo v kmetijstvu.

Z vidika administrativne razbremenitve delodajalca se naslavlja nepotrebna pogostost vnosa v evidenco tistih podatkov, ki ob obstoju drugih podatkov iz evidence ob sočasnem obstoju z zakonom ali drugimi akti predpisanih dokazil pri delodajalcu ob dnevnem vnosu, ne zagotavljajo višje stopnje zaupanja v podatke iz evidence v povezavi z dejanskim stanjem, ki je podlaga za te vpise.

Ministrstvo predlaga izrecno določilo, da evidence o izrabi delovnega časa ni treba voditi za poslovodne osebe. Z vidika jasnosti predlaga, da se izrecno določi, da delodajalec evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, hrani na sedežu ali na kraju opravljanja dela delavca.

Predlagajo tudi dopolnitev načinov obveščanja delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa, in sicer tudi na elektronski naslov, o katerem se delodajalec in delavec dogovorita.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj