24. 12. 2024

Objavljeno: STA, 18. 12. 2024, www.sta.si

Veljati začenjajo nekatere spremembe zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi po navedbah vlade spodbudile razvoj etičnega in trajnostnega gospodarstva. Med bistvenimi novostmi so poročanje podjetij o davčnih in trajnostnih podatkih, spodbujanje uravnoteženosti spolov v organih vodenja in nadzora ter razbremenitev gospodarskih subjektov.

O trajnosti bodo morale poročati velike družbe z več kot 500 zaposlenimi ter majhne in srednje velike družbe, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na borzi. Poročilo o trajnosti, ki nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju, bo tako veliko obsežnejše in bo dalo boljšo sliko, kako gospodarske družbe vključujejo trajnostne zadeve v svojo dejavnost.

Za velika podjetja bo obveznost razkrivanja podatkov o odnosu do okolja, družbe in upravljanja prvič veljala za poslovno leto, ki se je začelo v letu 2024. Leto pozneje bodo morala poročilo o trajnosti prvič pripraviti tudi mala in srednje velika podjetja, ki kotirajo na borzi. Družbe, ki so subjekt javnega interesa, ga bodo medtem morale pripraviti kot del letnega poročila že za poslovno leto 2024.

Z obveznostjo poročanja o trajnosti naj bi po pojasnilih gospodarskega ministrstva dosegli večjo preglednost gospodarskih dejavnosti in podprli preusmeritev kapitalskih tokov v trajnostne naložbe.

Povečali naj bi tudi zavedanje o pomenu obvladovanja finančnih tveganj gospodarskih družb, ki izhajajo iz dejavnikov, povezanih s trajnostjo. Ti dejavniki so okoljski, socialni in upravljalski ter dejavniki v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic. Med drugim vključujejo tudi podnebne spremembe, degradacijo okolja, odnos do zaposlenih in poslovnih partnerjev ter upravljanje same družbe.

Poleg določitve širšega obsega zavezancev za poročanje o trajnosti ter širšega obsega in vsebine informacij, o katerih je treba poročati, novela zakona prinaša tudi večji nadzor revizorjev nad vsebino poročanja podjetij.

V poslovno poročilo bodo morale družbe po novem vključiti tudi podatke o zastopanosti spolov. S tem naj bi jih spodbudili k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih.

To obveznost novela zakona nalaga velikim borznim družbam ter tistim velikim družbam, v katerih ima večinski delež država ali lokalna skupnost. Pri tem bodo lahko same določile, kateri delež bodo dosegle - ali vsaj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora. Spoštovanje novele zakona v tem delu bo spremljal zagovornik načela enakosti.

Kot samostojno poročilo pa bodo morale družbe z več kot 750 milijonov evrov letnega prometa predložiti Ajpesu podatke o davčnih podatkih svojih družb v tretjih državah, torej izven EU. Časa za njegovo pripravo bodo imele 11 mesecev po koncu poslovnega leta za poslovno leto, ki se je začelo 22. junija 2024 oz. pozneje.

Kot je ob novembra obravnavi v DZ dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, s tem spodbujajo preglednost poslovanja kapitalskih družb in javnosti omogočajo dostop do davčnih informacij v zvezi z dohodki teh družb po državah. Po podatkih ministrstva se bo ta novost nanašala na 14 slovenskih družb.

Zaradi inflacije v zadnjih letih se z novelo usklajuje merila za določanje velikosti družb. Prag za veliko družbo se denimo zvišuje s 40 milijonov evrov letne realizacije na 50 milijonov evrov. S tem se bo število družb, ki morajo poročati, zmanjšalo, kar bo pozitivno vplivalo nanje z vidika zmanjšanja bremen in stroškov.

Razbremenitev bo za določene gospodarske družbe prinesla tudi sprememba opredelitve subjekta javnega interesa, Izvzete so namreč srednje družbe, v katerih imajo država ali lokalne skupnosti večinski delež.

Da bi podjetja spodbudili k preglednosti poslovanja, se z novelo določa še obveznost označevanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov na vidnih mestih na poslovnih naslovih.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj