17. 09. 2024

Objavljeno: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 6. 9. 2024, www.gov.si

Z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki je bila uveljavljena 16. novembra lani, je bil dosežen pomemben premik na področju varstva delavskih predstavnikov, in sicer učinkovitejši sistem varstva le-teh. Novela zakona prinaša pomembne spremembe za delavske predstavnike, ki jih podjetja odpuščajo zaradi sindikalnih aktivnosti.

Za zagotovitev učinkovitega varstva pred odpovedjo delavskih predstavnikov, ki prej zaradi nezadržanja učinkovanja odpovedi v praksi ni bilo učinkovito, je ZDR-1D določila, da se, če predstavnik delavcev uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku, zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi podaljša do odločitve v sporu na prvi stopnji oziroma za najdlje za šest mesecev. Ta ukrep bo zagotovil boljšo zaščito delavskih predstavnikov pred odpustitvijo.

Novela je tudi zvišala nadomestilo plače delavskega predstavnika v času, ko mu delodajalec prepove opravljati delo s prej urejene polovice plače na 80 odstotkov plače, na novo se je določila tudi možnost vzpostavitve posebnega sklada, katerega namen je povračilo izplačanih nadomestil delavcu za čas prepovedi opravljanja dela v času, ko se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, kadar sodišče prve stopnje ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito. Podrobnosti glede sklada se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Tako mnenje stroke kot tudi primeri iz prakse so kazali na to, da prejšnja ureditev v Zakonu o delovnih razmerjih ni ustrezala zahtevam ratificirane Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetjih in Priporočila številka 143. Na podlagi citirane konvencije morajo biti predstavniki delavcev v podjetju učinkovito zavarovani pred vsakim postopkom, ki bi bil zanje škodljiv, kamor spada tudi odpuščanje zaradi njihovega statusa ali aktivnosti kot predstavnikov delavcev ali zaradi članstva v sindikatu ali zaradi udeležbe v sindikalnih aktivnostih, če ravnajo v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami ali drugimi skupno dogovorjenimi sporazumi. Ocenjeno je bilo tudi, da ureditev prav tako ni ustrezala zahtevam Direktive 2002/14/ES o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti, da države članice zagotovijo, da so predstavniki delavcev pri opravljanju svojih nalog ustrezno zaščiteni, in jim omogočajo primerno opravljanje nalog, ki so jim bile dodeljene (Člen 7).

Ureditev se bo začela uporabljati s 16. novembrom 2024.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj