03. 09. 2024

Objavljeno: Vlada RS, 30. 8. 2024, www.gov.si

Vlada RS je 30. avgusta 2024 potrdila prvi paket predlogov davčnih sprememb, s katerim želi predvsem podpreti ustvarjanje spodbudnega okolja za razvojne kadre in dodatno okrepiti gospodarstvo ter dodano vrednost. Med drugim uvaja ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre iz tujine in naslavlja izzive inovativnih zagonskih podjetij.

S pripravljenimi rešitvami naslavljajo cilje povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar bo pripomoglo k srednje in dolgoročni vzdržnosti javnih financ.

Ključni del paketa predlogov davčnih sprememb so razvojno naravnani ukrepi s ciljem podpore dejavnostim in zaposlenim z višjo dodano vrednostjo za naslavljanje hitrejšega zmanjševanja zaostanka za državami, ki veljajo za inovacijske voditeljice.

V tej luči z namenom privabljanja kadrov iz tujine uvajajo ugodnejšo davčno obravnavo v obliki zmanjšane dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače. Ukrep, ki velja za Slovence in tuje državljane, bo možno koristiti do 40. leta starosti in ob pogoju, da posameznik v zadnjih dveh zaporednih letih (namesto prej predvidenih petih letih) pred nastopom dela ni bil rezident Slovenije in bo imel zagotovljeno plačo v višini najmanj dvakratnika zadnje znane povprečne plače. Ti kadri bodo lahko ugodnejšo davčno obravnavo koristili največ pet zaporednih let, z ukrepom pa bodo podprli pogoje za dvig dodane vrednosti gospodarstva.

Poleg tega želijo spodbuditi lastništvo delavcev v podjetjih. Olajšali bodo nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži; ta dohodek bo izključen iz delodajalčeve obveznosti brutenja dohodka. Naslavljajo tudi izzive inovativnih zagonskih podjetij pri nagrajevanju zaposlenih in zagotavljanju ustrezne likvidnosti v začetnih fazah poslovanja. V tem okviru med drugim zamikajo izračun davčne obveznosti od tovrstnega dohodka in posredno s tem tudi nastanek obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Drugi del paketa vključuje ukrepe za izboljšanje mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanje pravičnosti davčnega sistema, pri katerih so v čim večji možni meri prisluhnili predlogom gospodarstva. Med drugim gre za več ukrepov na področju davka na dodano vrednost, razširili so časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod z enega na pet let, prisluhnili pa so tudi kmetom, saj bodo plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost izključili iz obdavčitve.

Z ukrepi v tretjem delu paketa pa naslavljajo nekatere druge politike in cilje. Prilagodili bodo obdavčitev sladkih pijač (z dodanim sladkorjem ali sladili) in energijskih pijač. Ob tem poudarjajo, da bo za naravne sadne sokove, vode brez dodanega sladkorja ali sladil in vode z dodanimi aromami in brez dodanega sladkorja ali sladil v veljavi ostala znižana stopnja DDV. Ta ukrep namreč ni namenjen pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov, ampak z njim podpirajo doseganje ciljev na področju javnega zdravja.

Mejo za obvezni vstop v sistem davka na dodano vrednost zvišujemo na 60.000 evrov.

Vzpostavljajo tudi sistem poročanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov. Izdajanje računov za prodajo ne bo obvezno, bodo pa morali ponudniki sporočati podatke o prodaji davčnemu organu, na način, kot je že vzpostavljan v okviru davčnega potrjevanja računov. Izjeme bodo veljale za menjalne avtomate za prodajo žetonov, avtomate za prodajo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev (za dobave, ki so oproščene obračunavanja DDV) in za avtomate, ki delujejo brez električnega napajanja, zunaj poslovnih prostorov zavezanca in brez navzočnosti fizične osebe, ki bi lahko izvajala postopek sporočanja podatkov o prodaji preko avtomata.

S tem ukrepom bodo poenostavili in poenotili pravila glede prodaje prek avtomatov in omogočili učinkovitejši nadzor davčnega organa, to pa bo pozitivno vplivalo tudi na konkurenčnost gospodarskih panog, v okviru katerih je že sedaj obvezno davčno potrjevanje računov.

Za zavezance, ki samostojno opravljajo dejavnost, spreminjajo pogoje za vstop in obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter skladno s tem tudi pogoje za določanje maksimalne višine normiranih odhodkov.

V sistem normiranih odhodkov lahko vstopi zavezanec, ki je v preteklem davčnem letu dosegel prihodke iz dejavnosti do 60.000 evrov in je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Za preostale zavezance, ki tega pogoja ne dosegajo, pa se pogoj dohodkov v preteklem davčnem letu določi v višini do 30.000 evrov.

Ob tem poudarjajo, da za del normirancev pogoje izboljšujejo, saj bodo lahko polni normiranci (sam zavezanec je zavarovan za polni delovni čas vsaj devet mesecev) za prihodke do 60.000 evrov uveljavljali odhodke v višini 80 odstotkov, medtem kot je bila ta možnost sedaj omogočena do višine 50.000 evrov.

Za izstop iz sistema normiranih odhodkov se določi povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 evrov, 30.000 evrov oziroma 45.000 evrov, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.

Zaradi izraženih pomislekov o ustrezni prilagoditvi podjetnikov, ki zaradi sprememb ne bodo več mogli koristiti tega sistema, so predvideli tudi prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. V letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še sedaj veljavni pogoji (torej brez sprememb), v letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025.

Za družbe z omejeno odgovornostjo, ki poslujejo po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pa posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov odpravljajo.

S temi spremembami se počasi približujejo izhodiščnemu namenu tega davčnega ukrepa – administrativnim razbremenitvam podjetnikov z manjšimi obsegi poslovanja, ki so običajno značilni za začetno poslovanje. Hkrati pa želijo s temi spremembami omiliti tudi težave, ki jih obstoječ sistem zaradi svoje davčne ugodnosti povzroča na različnih ravneh. Ob tem poudarjajo tudi, da je sistem normirancev prostovoljen in da se lahko zavezanci odločijo tudi za drugačno obliko poslovanja, tudi z upoštevanjem dejanskih odhodkov.

Ob tem še enkrat poudarjajo, da gre za prvi paket davčnih sprememb, ki bodo uveljavljene v začetku naslednjega leta, na Ministrstvu za finance pa ostajajo zavezani nadaljevanju dela v smeri celovite prenove davčnega sistema.

Pri pripravi sprememb so identificirali ključne razvojne izzive obstoječega davčnega sistema, ki jih je smiselno podpreti z ustrezno oblikovanimi davčnimi ukrepi. Pri tem pa so se naslonili tudi na razprave na Strateškem svetu za davke in Delovni skupini za davke.

Potrjeni prvi paket davčnih sprememb sestavljajo spremembe Zakona o dohodnini, Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakona o davku na dodano vrednost, Zakona o davčnem postopku, Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in Zakona o davčnem potrjevanju računov. Predlog novele Zakona o trošarinah, ki sicer tudi sodi v prvi paket davčnih sprememb, je še v javni razpravi. Vlada bo novelo Zakona o trošarinah, ki prilagaja obdavčitev alkohola in prinaša spremembe za male proizvajalce piva, zato obravnavala na eni od prihodnjih sej.

Vir: Ministrstvo za finance

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj