Povračila delovnim invalidom po 1. avgustu po novem

Povračila delovnim invalidom po 1. avgustu po novem

13. 08. 2024

6 0
Koristnost članka
6 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 1. 8. 2024, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju Zavod) je v preteklih dneh delodajalce seznanil o novostih posredovanja zahtevkov za povračilo obračunanih izplačanih nadomestil delovnim invalidom II. kategorije invalidnosti zaradi dela s skrajšanim delovnim časom.

Kot določa 129. člen starega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-92) ima pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom delovni invalid II. kategorije, ki mu je priznana invalidnost II. kategorije v skladu z določbami 63. člena ZPIZ-2 ali prejšnjih verzij zakona, in ki na podlagi priznane pravice do dela s skrajšanim delovnim časom dela z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.

Podlaga za povračilo izplačanega nadomestila je odločba o priznani pravici do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom. V kolikor odločba ni izdana, oddaja zahtevka za povračilo nadomestila plače ni možna. V skladu s prvim odstavkom 119. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) pa je uživalec pravic dolžan zavodu sporočiti podatke o spremembah okoliščin v osmih dneh od nastanka njihovih sprememb.

Nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je v skladu z 131. členom ZPIZ-2 enako razliki med plačo, ki jo prejema zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo za krajši delovni čas od polnega, in plačo, ki bi jo dobival, če bi opravljal isto delo s polnim delovnim časom. Osnova za odmero nadomestila plače delovnemu invalidu II. kategorije invalidnosti je dejansko prejeta plača za ure dela v posameznem mesecu.

Nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom delovnemu invalidu II. kategorije invalidnosti izplačujejo delodajalci v skladu z drugim odstavkom 139. člena ZPIZ-92, in sicer v mesečnem znesku skupaj s plačo. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, kot je to določeno v drugem odstavku 126. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). To pa pomeni, da Zavod refundira tudi zneske poslovne uspešnosti. Poslovna uspešnost je namreč del plače, nadomestilo, ki se ga refundira, pa je enako razliki med plačo, ki jo delovni invalid prejema, in plačo, ki bi jo prejel, če bi opravljal isto delo s polnim delovnim časom. Druge oblike izplačil (npr. kolektivno zavarovanje), ki jih delodajalec plača zaposlenemu Zavod ne refundira, ker za to nima pravne podlage.

Nadomestilo plače lahko znaša največ 50 % najvišje pokojninske osnove. Kot najvišjo pokojninsko osnovo je potrebno upoštevati osnovo, ki je določena vsako leto na novo od 1. januarja dalje za tekoče leto, in sicer se pri izračunu limita zneska nadomestila upošteva najvišja pokojninska osnova za pokojnine, odmerjene na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2. Najvišji znesek nadomestila (limit), ki se lahko refundira delodajalcu se vsako leto določi na novo, in sicer po tem, ko je znana nova višina količnika za izračun osnove (količnik za obrutenje), od katere se obračunavajo in plačujejo prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje od pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja in ostalih prejemkov, ki jih izplačuje zavod. O najvišjem znesku nadomestila, ki se lahko refundira, bodo delodajalci obveščeni vsako leto z dopisom po tem, ko bodo znani vsi potrebni podatki.

Kadar delovni invalid ne prejema plače (bolniški stalež), temveč ustrezno nadomestilo po drugih predpisih (Zakon o zdravstvenem zavarovanju) ali je na čakanju na delo, mu na podlagi 131. člena ZPIZ-2 za to obdobje ni mogoče na novo odmeriti nadomestila, temveč se mu izplačuje v urni vrednosti, ki mu je pripadalo glede na dejansko prejeto plačo neposredno pred nastopom bolniškega staleža ali čakanja na delo. Glede na dejstvo, da bolniški stalež ali čakanje na delo lahko trajata dlje časa, se ta urna vrednost lahko uskladi za odstotek, za katerega so se povečale plače v organizaciji.

Ob tem velja izpostaviti, da obvezni zdravstveni prispevek (v nadaljevanju OZP) v celoti odtegne glavni izplačevalec, ki je v tem primeru delodajalec delovnega invalida. V skladu z Navodilom Zavoda: Delovni invalidi po določbi 129. člena ZPIZ-92 se od nadomestila za skrajšani delovni čas OZP ne obračuna in se ga na zahtevku eVloga k polju „prispevki zavarovanca za socialno varnost” ne prišteva.

Delodajalci so do sedaj vlagali zahtevke za povračilo obračunanih izplačanih nadomestil delovnim invalidom II. kategorije invalidnosti fizično ali po elektronski pošti. Vsi na tak način oddani zahtevki, ki jih bo Zavod prejel do 1. 8. 2024 bodo še zadnjič upoštevani.

Od 1. 8. 2024 dalje pa bo oddaja zahtevkov možna zgolj preko portala BiZPIZ z izpolnitvijo Vloga 10335-22-1 Zahtevek za povračilo obračunanih izplačanih nadomestil delovnim invalidom II. kategorije invalidnosti zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki pa jo bodo delodajalci lahko izpolnili šele od 1. 8. 2024 dalje.

Ob tem Zavod delodajalce poziva, da se pravočasno registrirajo v sistem BiZPIZ. Kot je razvidno iz zavihka Zahteve za uporabo BiZPIZ mora vlagatelj-delodajalec izpolnjevati določene zahteve, kot so:

  • Predhodno urejena registracija, dogovor z ZPIZ in druge podlage za uporabo specifičnih e-storitev.
  • Osebni računalnik, mobilna naprava z dostopom do interneta
  • Kvalificirano digitalno potrdilo za fizične osebe
  • Komponento za digitalno podpisovanje ProXSign

Pri uporabi kvalificirangea digitalnega potrdila je potrebno vedeti, da spletni servis BiZPIZ podpira naslednje izdajatelje digitalnih potrdil:

Digitalno potrdilo spletne strani: www.zpiz.si pa je izdal overitelj SI-TRUST (SIGEN-CA).

Po zagotovitvi lastne rešitve za uporabo storitev BiZPIZ in uspešno opravljenem testiranju in registraciji lahko organizacije do storitev BiZPIZ dostopajo iz svojega informacijskega sistema preko varnega spletnega dostopa. Zavod pa omogoča poleg produkcijskega okolja, tudi testno okolje, kjer poteka testiranje izmenjave podatkov.

V primeru dilem pri izpolnjevanju eVloge na BiZPIZ pa se lahko delodajalci seznanijo s podrobnostmi v navodilu, ki ga najdejo na omenjeni strani.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj