30. 07. 2024

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 8. 7. 2024, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom (to je redna odpoved) ali brez odpovednega roka (to je izredna odpoved). Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved, kot to izhaja iz drugega odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1).

Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme na njegovi strani, v primeru izredne odpovedi pa je dokazno breme na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.[1] Redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi morata biti izraženi v pisni obliki.[2] Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.[3]

Razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca je več in sicer, če gre za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (v nadaljnjem besedilu: poslovni razlog), ali če gre za nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: razlog nesposobnosti), če gre za kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: krivdni razlog), če gre za nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in če gre za neuspešno opravljeno poskusno delo.

Stavka je organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, kot to izhaja iz prvega odstavka 1. člena Zakona o stavki (v nadaljevanju: ZStk).[4] Delavec se prosto odloči o svoji udeležbi v stavki.[5]

Organiziranje stavke oziroma udeležba v njej pod pogoji, določenimi z določbami ZStk ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ne sme biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornosti delavca in ne sme imeti za posledico prenehanja delovnega razmerja delavca.[6]

Torej delavcu, ki sodeluje v organizirani stavki v skladu z določbami ZStk, delodajalec ne sme odpovedati pogodbo o zaposlitvi. V konkretnem primeru gre za neutemeljeni odpovedni razlog, ki ga opredeljuje tudi sedma alineja prvega odstavka 90. člen ZDR-1. Poleg tega razloga, citirani člen določa tudi več drugih neutemeljenih odpovednih razlogov kot naprimer začasna odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta po predpisih o starševskem varstvu ali odsotnost z dela zaradi oskrbe v skladu z določbami ZDR-1; vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper delodajalca zaradi zatrjevanja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pred arbitražnim, sodnim ali upravnim organom; opravljanje dela na domu ali s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ali predlog za tak način opravljanja dela; članstvo v sindikatu; udeležba v sindikalnih dejavnostih izven delovnega časa; udeležba v sindikalnih dejavnostih med delovnim časom v dogovoru z delodajalcem; kandidatura za funkcijo delavskega predstavnika in sedanje ali preteklo opravljanje te funkcije; sprememba delodajalca po prvem odstavku 75. člena ZDR-1; rasa, narodnost ali etnično poreklo, barva kože, spol, starost, invalidnost, zakonski stan, družinske obveznosti, nosečnost, versko in politično prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo in sklenitev pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni zaščiti ter prostovoljno sodelovanje državljanov pri zaščiti in reševanju v skladu.[7]

Delavec, ki sodeluje v stavki, uveljavlja temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila osebnega dohodka, pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa uveljavlja v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.[8]

***

• [1] Kot to izhaja iz drugega odstavka 84. člena ZDR-1.
• [2] Kot to izhaja iz prvega odstavka 87. člena ZDR-1.
• [3] Kot to izhaja iz drugega odstavka 87. člena ZDR-1.
• [4] Uradni list SFRJ, št. 23/91.
• [5] Kot to izhaja iz tretjega odstavka 1. člena ZStk.
• [6] Kot to določa prvi odstavek 13. člena ZStk.
• [7] Kot to izhaja iz prvega odstavka 90. člena ZDR-1.
• [8] Kot to določa drugi odstavek 13. člena ZStk.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj