23. 07. 2024

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 17. 7. 2024, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

V skladu s 5. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu in v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu. Ob tem mora delodajalec upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh.

Pri tem mora izvajati ukrepe tako, da upošteva temeljna načela:

• izogibanje nevarnostim;
• ocenjevanje tveganj;
• obvladovanje nevarnosti pri viru;
• prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela);
• prilagajanje tehničnemu napredku;
• nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
• razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;
• dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi;
• dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

Po določbah 17. člena ZVZD-1 mora delodajalec pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti odkrivanje nevarnosti in tistih delavcev, ki so izpostavljeni identificiranim nevarnostim, oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic ter odločitev o sprejemljivosti tveganja in uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja. Ob tem mora delodajalec izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov, postopke za izvedbo ukrepov in opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V skladu s kazenskimi določbami je namreč delodajalec lahko kaznovan s plačilom globe od 2.000 do 40.000 evrov, če ne izdela ocene tveganosti, ne opravlja obdobnih preiskav škodljivosti delovnega okolja, ne preverja ustreznih delovnih razmer, ne zagotavlja varnega delovnega okolja in uporabe varne delovne opreme. Pri tem pa se kot delodajalec v skladu s 56. členom ZVZD-1 razume tudi samozaposleni, ki prav tako mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom,

V poletnih mesecih velja predvsem izpostaviti opozorilo Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa za delavce in delodajalce k ustrezni zaščiti pred soncem in zagotavljanjem varnega dela na soncu. V letaku Varno delo na soncu (UKC Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, 2019) medicinska stroka opozarja na visoko pojavnost melanoma in drugih oblik raka tudi zaradi neustrezne zaščite pred soncem, še posebno delavcev na prostem, ki po navadi ob tem trpijo tudi zaradi pomanjkanje hidracije.

Ob tem medicinska stroka opozarja, da naj bo analiza izpostavljenosti delavcev soncu pomemben del ocene tveganja oziroma njena dopolnitev s tveganji, ki jih delo na soncu pomeni za zaposlene. Z analizo izpostavljenosti in oceno tveganja podjetje pridobi podatke, ki jih lahko uporabi pri načrtovanju ukrepov. Glede na rezultate analize pa si podjetje postavi tudi operativne cilje, ki morajo biti specifični za program preprečevanja izpostavljenosti soncu, merljivi, ustrezni, realni in časovno opredeljeni.

Program promocije zdravja mora vselej vsebovati dve vrsti ukrepov:

• a) prilagoditve delovnega okolja in
• b) obveščanje, izobraževanje ter usposabljanje zaposlenih.

Pri prilagoditvi delovnega okolja tako medicinska stroka priporoča:

• drugačno organizacijo delovnega procesa z manjšo izpostavljenostjo soncu ali pa uvedbo drugih ukrepov, kot je zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci;
• dodatno opremo delovišč - kot so s premičnimi senčniki ali zastori, pod katerimi se lahko opravljajo nekatere delovne operacije z možnostjo dodatne hidracije;.
• razmeram prilagojeno delovno obleko - majice z dolgimi rokami in pokrivala;
• uporabo dodatnih zaščitnih sredstev - kreme z zaščitnim faktorjem.

Program promocije zdravja pa zajema tudi obveščanje, izobraževanje ter usposabljanje zaposlenih, ki morajo biti seznanjeni s spremembami v delovnem okolju, spremenjeno organizacijo dela, opremo delovišč in uporabo osebne varovalne opreme ter v sodelovanju z njimi te spremembe tudi dopolnjevati. Le s temeljitim obveščanjem in usposabljanjem bodo razumeli nevarnosti, ki jih prinaša izpostavljenost delu na soncu zaradi UV-sevanja in visokih temperatur, ter sprejeli ustrezne (načrtovane) ukrepe in njihov pomen.

Ob tem velja izpostaviti, da se kazenske določbe ne dotikajo le neustreznega ravnanja delodajalca, temveč tudi delojemalca. V skladu s 70. členom ZVZD-1 je namreč lahko tudi delavec kaznovan s plačilom globe od 100 do 1.000 evrov, če v skladu z navodili delodajalca ne uporablja pravilno delovno opremo in drugih sredstev vključno z varnostnimi napravami ter osebne varovalne opreme.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj