16. 07. 2024

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 25. 3. 2024, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, kot to izhaja iz prvega odstavka 109. člena Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1).

Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.[1]

Če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, ima delodajalec na podlagi tretje alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 možnost takemu delavcu izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. V konkretnem primeru gre za neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi, kar bi posledično lahko šteli tudi kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Vendar pa gre tukaj za zavajanje delodajalca v postopku izbire in sklepanja pogodbe o zaposlitvi. Gre namreč za lažno navajanje delavčevih podatkov o izpolnjevanju pogojev za konkretno zaposlitev in za predlaganje lažnih dokazil, kar je vplivalo na delodajalčevo odločitev, da je izbral prav tega delavca in z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi, pa čeprav delavec dejansko pogoje za zaposlitev sploh ni izpolnjeval oziroma jih je izpolnjeval bistveno slabše od drugih kandidatov.[2] V tem primeru lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu v objektivnem šest mesečnem roku (razen, če je imelo delavčevo ravnanje hkrati vse znake kaznivega dejanja) in v subjektivnem roku trideset dni.[3]

Citirani 110. člen ZDR-1 v prvem odstavku določa še druge primere na podlagi katerih lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu in sicer, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja; če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja; če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti; če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela; če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku; če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo; če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi, kot to izhaja iz drugega odstavka 110. člena ZDR-1. Če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja ali  če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela, lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka.[4] V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.

***

• [1] Kot to izhaja iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1.
• [2] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 684.
• [3] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 684.
• [4] Kot to izhaja iz tretjega odstavka 110. člena ZDR-1.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj