21. 05. 2024

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 15. 5. 2024, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Z zadnjo novelo Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv-D), ki se uporablja od 10. aprila 2024, se na novo definira pojem investicije in širi možnost pridobitve spodbud tudi na tuje investitorje - gospodarske družbe s sedežem v državah članicah EU. Za druge gospodarske družbe s sedežem v tretjih državah bo še vedno veljalo, da morajo pred izplačilom spodbude v Sloveniji ustanoviti oziroma registrirati gospodarsko družbo.

S spremembo 2. člena Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv) je investicija naložba v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se nanaša na vzpostavitev nove gospodarske družbe, širitev zmogljivosti obstoječe gospodarske družbe, diverzifikacijo proizvodnje gospodarske družbe v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v gospodarski družbi, ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu gospodarske družbe na območju Republike Slovenije ali v upravičene stroške, za katere je dopustno dodeljevanje državnih pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije po tem zakonu ter v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe, (v nadaljevanju Uredba 651/2014/EU).

V skladu s 4. členom ZSInv se spodbude dodelijo za investicijo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da je vrednost investicije:

• od 1 mio do 12 mio evrov v predelovalni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje in opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
• od o,5 mio do 3 mio evrov v storitveni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje in opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
• od 0,5 do 2 mio evrov v razvojno-raziskovalni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje in opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,

2. da prejemnik spodbude ohrani najmanj povprečno število zaposlenih iz obdobja zadnjih 12 mesecev pred mesecem oddaje vloge v obdobju ohranjanja investicije,

3. da je dodana vrednost na zaposlenega v prejemniku spodbude dve leti po zaključku investicije višja od dodane vrednosti na zaposlenega v prejemniku spodbude v poslovnem letu pred letom oddaje vloge.

4. da je nameravana gradnja objektov za izvedbo investicije določena na lokaciji, ki je skladna s prostorskim aktom, kar je razvidno iz priloženega mnenja samoupravne lokalne skupnosti,

5. da investicija dosega minimalni prag števila točk na osnovi ocenjevanja investicije po merilih iz prvega odstavka 5. člena ZSInv in ima pozitiven vpliv na regijo, v kateri bo investicija izvedena, iz ekonomskega, okoljskega, prostorskega in socialnega vidika,

6. da je za investicijo izkazana ekonomska, finančna, tehnična, prostorska in tehnološka izvedljivost ter upravičenost investicije,

7. da se investicija ne začne izvajati pred oddajo vloge za dodelitev spodbude in

8. da bo investicija zaključena najkasneje v treh letih od začetka izvajanja investicije, z možnostjo podaljšanja, če investitor izkaže obstoj utemeljenih razlogov (na primer vojna, naravna nesreča, epidemija), zaradi katerih investicije ni mogel dokončati v tem roku.

Spodbuda ne more biti dodeljena za investicije v dejavnosti kmetijske proizvodnje, ribištva in akvakulture, predelave in trženja kmetijskih proizvodov, premogovništvo, na novo tudi v dejavnosti lignita, jeklarstvo, prometni sektor in povezana infrastruktura, v sektor širokopasovnih povezav, proizvodnjo, shranjevanje, prenos in distribucija energije ter energetska infrastruktura, proizvodnja orožja in streliva, gradbeništvo, izobraževanje ter zdravstveno in socialno varstvo. V skladu s spremembami pa se lahko po novem dodelijo spodbude v dejavnosti ladjedelništva in industrije sintetičnih vlaken.

Spodbude pa tudi ne more prejeti vlagatelj, če

• gre za investicijo za isti namen, ki vsebuje sestavine državnih pomoči, že sofinancirana iz drugih sredstev državnega, lokalnega ali evropskega proračuna in če skupna višina prejetih sredstev iz tega naslova presega najvišjo dovoljeno višino sofinanciranja, ki jo določajo pravila o državni pomoči,
• je investitor ali prejemnik spodbude naveden na seznamu podjetij, s katerimi državne institucije ne smejo poslovati v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje korupcije,
• ima investitor ali prejemnik spodbude neporavnane zapadle finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje vloge pa vse do sklenitve pogodbe o dodelitvi subvencije znaša 50 evrov ali več in na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za plače za obdobje zadnjega leta do datuma oddaje vloge oziroma do sklenitve pogodbe o dodelitvi subvencije,
• je investitor ali prejemnik spodbude gospodarska družba v težavah po 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU, razen, če je bil v težavah v času Covid19 oz. le v letih 2020 in 2021.

Ob tem velja izpostaviti, da v skladu s 4. členom Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo, se kot upravičeni stroški ne štejejo stroški povezani z nakupom osnovnih sredstev, s katerimi se nadomesti obstoječa osnovna sredstva ter stroški povezani s pridobitvijo delnic ali poslovnega deleža gospodarske družbe. Kot del enotne investicije, ki jo je začela ista gospodarska družba (na ravni skupine) v treh letih od datuma začetka izvajanja investicije pri drugi investiciji, se bo po novem štela zgolj vsaka investicija v zvezi z enako ali podobno dejavnostjo.

ZSInv določa vsebino razpisa in pogoje za pridobitev subvencije preko razpisa, kot tudi pridobitev subvencije brez razpisa. V skladu s 15. členom ZSInv se lahko dodelijo subvencije brez javnega razpisa, če gre za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije, ki bistveno prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva.

V skladu s 13. členom Uredbe morata investitor ali prejemnik spodbude morata iz lastnih virov ali z zunanjim financiranjem v obliki, ki ni povezana z javnimi sredstvi, zagotoviti sredstva v višini najmanj 25 % upravičenih stroškov investicije. Mala in srednja podjetja pa lahko za naložbe prejmejo pomoč največ 20 % vrednosti upravičenih stroškov (mala podjetja) in največ 10 % vrednosti upravičenih stroškov (srednja podjetja).

Novela ZSInv-D na novo ureja tudi priglasitev neposredne tuje naložbe, ki jo mora investitor priglasiti Ministrstvu za gospodarstvo, razvoj, šport in turizem v 15 dneh od sklenitve pravnega posla, če tuji investitor pridobi najmanj 10 % udeležbe v kapitalu ali glasovalnih pravicah. V nasprotnem primeru je lahko kaznovan s plačilom globe od 100.000 do 500.000 evrov.Za neposredno tujo naložbo se v skladu z novim 31.č členom ZSInv štejejo naložbe, ki lahko vplivajo na varnost ali javni red Republike Slovenije zlasti v primerih, ko ciljna družba ali prevzeta družba ali novoustanovljena družba s sedežem v Republiki Sloveniji dejansko in pretežno izvaja dejavnost na enem od naštetih kritičnih področij:

• kritična infrastruktura na področju energetike, prometa, vode, zdravja, komunikacij, medijev, obdelave ali hrambe podatkov, letalskega in vesoljskega sektorja ter obrambno, volilno ali finančno infrastrukturo in občutljivimi objekti ter zemljišči in nepremičninami, ki so bistveni za uporabo takšne infrastrukture;
• kritična tehnologija in blago z dvojno rabo, vključno z umetno inteligenco, robotiko, polprevodniki, kibernetsko varnostjo, letalsko in vesoljsko ter obrambno tehnologijo, tehnologijo za shranjevanje energije, kvantno in jedrsko tehnologijo ter tudi nanotehnologijo in biotehnologijo;
• dobava kritičnih virov, vključno z energijo ali surovinami, ter prehranska varnost;
• dostop do občutljivih informacij, vključno z osebnimi podatki, ali sposobnost nadziranja takšnih informacij;
• svoboda in pluralnost medijev ali
• projekti ali programi v interesu Evropske unije, opredeljeni v Prilogi I Uredbe 2019/452/EU.

Zakon na novo določa pravila za vodenje in hrambo dokumentacije, povezane z dodeljevanjem spodbud po zakonu, in sicer Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT) ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport kot dajalca spodbud vodita podrobno evidenco z informacijami in dodatno dokumentacijo, ki je potrebna za ugotovitev, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz zakona ter Uredbe 651/2014/EU. Javna agencija za spodbujanje podjetništva pa vzpostavi tudi register zagonskih inovativnih podjetij in register podjetij z visoko dodano vrednostjo, kamor uvršča gospodarske družbe katere dodana vrednost na zaposlenega je vsaj 50 % nad slovenskim povprečjem ali katere dodana vrednost na zaposlenega je vsaj 25 % nad slovenskim povprečjem, v kolikor je hkrati letna rast števila zaposlenih vsaj 10 %, ki zaposluje več kot 20 oseb in  katere letni prihodki znašajo najmanj 1 mio evrov.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj