Letni dopust in regres

Letni dopust in regres

19. 03. 2024

7 0
Koristnost članka
7 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 6. 3. 2024, www.findinfo.si, Avtor: Tanja Bohl

Pravica do plačanega letnega dopusta je temeljna delovnopravna pravica, ki je izraz pravice do poštenih in ugodnih delovnih razmer. Pravici se delavec ne more odpovedati, saj je namen letnega dopusta regeneracija sposobnosti in počitek delavcev, kar je pomemben dejavnik delavčeve varnosti in zdravja. Obravnavana pravica je sestavljena iz pravice do odsotnosti z dela in pravice do nadomestila plačila za čas te odsotnosti.

Pravica do izplačila regresa je odvisna od pravice do letnega dopusta, saj ima pravico do regresa delavec, ki ima pravico do letnega dopusta. Gre za zakonsko pravico, ki zagotavlja izplačilo denarne odmene, ki je delavcu namenjena za oddih v času letnega dopusta.

Obe pravici pridobi delavec z dnevom sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Iz navedenega sledi, da pravica do regresa ni vezana na izrabo letnega dopusta, temveč na njegovo pridobitev. Pravica do letnega dopusta je nedeljiva, saj gre delavcu v polnem in ne zgolj sorazmernem obsegu, ne glede na to ali dela polni ali krajši delovni čas. V skladu s 159. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1)[1] letni dopust ne sme biti krajši od štirih tednov, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Poleg tega zakon določa dodatne dneve letnega dopusta glede na osebne okoliščine delavca, kot so starševstvo, invalidnost ali starost. Prav tako lahko tudi kolektivna pogodba, splošni akt delodajalca ali pogodba o zaposlitvi, lahko določijo daljši letni dopust, kar dodatno prispeva k ugodnejšim pogojem dela za delavca. Pomembno je omeniti, da pridobitev pravice do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja ne pomeni takojšnje pridobitve pravice do celotnega letnega dopusta. Delavci, katerih zaposlitev v koledarskem letu je krajša od enega leta, imajo pravico do sorazmernega dela letnega dopusta. Pravica do sorazmernega dela letnega dopusta je urejena v 161. členu ZDR-1, kjer je določeno, da ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Ker ima delavec pravico do 1/12 letnega dopusta, s tem pridobi pravico do 1/12 celotne vsote regresa za letni dopust za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu. Pri izračunavanju se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. V primerih, ko se zaposlitev ali prenehanje delovnega razmerja zgodi sredi meseca, se upošteva sorazmernost tudi na ravni meseca.

Delodajalec ima dolžnost, da (najkasneje do 31. marca) delavce pisno obvesti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Če se čez leto spremenijo okoliščine, ki vplivajo na število dni letnega dopusta, je potrebna nova odmera. Delodajalec je prav tako dolžan obvestiti delavca o odmeri letnega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja, če se to zgodi po 31. marcu tekočega leta.

Najmanjša enota izrabe letnega dopusta je en (delovni) dan, pri čemer se prazniki, dela prosti dnevi, bolniški stalež ali drugi primeri opravičene odsotnosti z dela ne vštevajo v dneve letnega dopusta. Zakon omogoča izrabo letnega dopusta v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.[2] Skladno z novelo ZDR-1D, ki je bila sprejeta novembra 2023, je v pravni red vnesena sprememba glede referenčnega obdobja, če delavec iz objektivnih razlogov letnega dopusta ni mogel izrabiti v tekočem letu in tudi ne v prenosnem obdobju. Četrti odstavek 162. člena ZDR-1 sedaj določa, da ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta v skladu s prejšnjim odstavkom.[3]

Delavci, ki so starši šoloobveznih otrok, imajo pravico do najmanj tedenskega dopusta v času šolskih počitnic.[4] Prav tako ima vsak delavec pravico izrabiti en dan letnega dopusta po lastni izbiri, vendar mora delodajalca o tem obvestiti najmanj tri dni pred izrabo. Delodajalec ne sme zavrniti izrabe letnega dopusta, razen če bi to resno ogrozilo delovni proces.[5] Pravica do plačanega letnega dopusta je nedvomno temeljna pravica iz delovnega razmerja, ki delavcu ne more biti odvzeta, prav tako pa se ji delavec ne more odpovedati, takšna odpoved bi bila neveljavna. Delavec in delodajalec se tudi ne moreta dogovoriti o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.[6]

Regres za letni dopust je vezan na pravico do letnega dopusta, znašati pa mora najmanj minimalno plačo.[7] Najvišji neobdavčen znesek regresa je v višini 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.[8] Rok za izplačilo regresa je 1. julij v koledarskem letu, izjeme pa so možne ob določenih pogojih, kot jih določa kolektivna pogodba. Ker je regres prejemek iz naslova delovnega razmerja, ima delavec v primeru, da mu delodajalec regresa ne izplača, terjatev iz naslova delovnega razmerja, ki v skladu z 202. členom ZDR-1 zastara v petih letih.

Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico do le sorazmernega dela regresa.[9] Zaposlenemu pripada en regres v koledarskem letu, tudi če med letom preide od enega delodajalca k drugemu. V takem primeru vsak od delodajalec izplača sorazmerni del regresa, glede na trajanje delovnega razmerja pri njem. V primeru, da je delodajalec delavcu že izplačal celotni regres, delavcu pa je nato delovno razmerje med letom prenehalo, lahko delodajalec od delavca zahteva, da mu vrne znesek preveč izplačanega regresa, saj je odpadla pravna podlaga za slednjega v presežnem znesku.[10] Na tem mestu sicer pojasnjujemo, da v skladu s stališči Finančne uprave Republike Slovenije presežni znesek ne bo obdavčen, četudi ga delavec ne bo vrnil.

V praksi Inšpektorat Republike Slovenije za delo pogosto odkrije nepravilnosti glede izrabe letnega dopusta, vključno z določitvijo števila dni in obvestilom zaposlenih o odmeri. Na področju regresa za letni dopust se najpogosteje kršita višina in rok izplačila. Delodajalci so zavezani k natančnemu upoštevanju zakonodaje, kolektivnih pogodb in drugih predpisov, saj Inšpektorat RS za delo aktivno preverja ter sankcionira morebitne nepravilnosti na tem področju. V izogib sankcijam tako delodajalcem priporočajo dosledno upoštevanje določb in redno spremljanje morebitnih sprememb v zakonodaji ter kolektivnih pogodbah.

Pravica do letnega dopusta in regresa za letni dopust sta zakonski pravici, ki se jima delavec ne more odpovedati. Čeprav se na področju letnega dopusta in regresa za letni dopust pojavljajo različne dileme, je ključno slediti osnovnemu namenu teh pravic. Ta zagotavlja, da bodo zaposleni ohranjali najvišjo raven učinkovitosti, kar je bistveno za uspešno delovno razmerje.

***

  • [1] Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami
  • [2] Tretji odstavek 162. člena ZDR-1
  • [3] Četrti odstavek 162. člena ZDR-1
  • [4] Drugi odstavek 163. člena ZDR-1
  • [5] Tretji odstavek 163. člena ZDR-1
  • [6] Tretji in četrti odstavek 163. člena ZDR-1
  • [7] Prvi odstavek 131. člena ZDR-1
  • [8] 13. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2
  • [9] Četrti odstavek 131. člena ZDR-1
  • [10] Glej sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 330/2019 z dne 4. 9. 2019.***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj