28. 11. 2023

Objavljeno: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 16. 11. 2023, www.gov.si

Z namenom učinkovitejšega izvajanja inšpekcijskih postopkov, večje varnosti potrošnikov, odprave administrativnih ovir in usklajenosti delovanja s splošnimi načeli delovanja javne uprave so pripravili predlog novega Zakona o tržni inšpekciji. Ta določa organizacijo, pristojnosti in naloge inšpektorata, pooblastila inšpektorjev, postopek nadzora ter inšpekcijske ukrepe.

Izvajanje zakona in tudi izvajanje inšpekcijskega nadzorstva je v praksi pokazalo, da bi bilo potrebno nekatere določbe trenutno veljavnega Zakona o tržni inšpekciji ukiniti oziroma jih dopolniti, nekatere pa zapisati na novo. Zakon o tržni inšpekciji in Zakon o inšpekcijskem nadzoru sta si namreč v nekaterih določbah nasprotujoča oziroma se podvajata. Poleg tega so nekatere določbe, ki jih vključuje Zakon o tržni inšpekciji, ki je bil sprejet že leta 1997, posebej in strožje opredeljene v drugih zakonih.

Z ZTI-1 želi vlada izenačiti pogoje za inšpekcijski nadzor in izpolnjevanje pogojev za delo tržnih inšpektorjev z ostalimi inšpektorji ter odpraviti administrativne ovire in s tem racionalizirati inšpekcijske postopke. Predlog zakona namreč omogoča zbiranje podatkov v upravnem postopku, ki se bodo uporabili v prekrškovnem postopku, obenem pa omogoča tudi izrek upravnega opozorila na zapisnik brez potrebne predhodne izjave zavezanca v postopkih, kjer zavezanec ni prisoten in kjer je nepravilnost jasno in nedvoumno izkazana, kot je to v primeru nadzora na primer spletne trgovine.

Predlog ZIT-1 predvideva tudi večjo varnost potrošnikov, saj inšpektorju omogoča skriti nakup, kar vodi do bolj učinkovitega izvajanja inšpekcijskih postopkov. Nenazadnje predlog novega zakona ukinja triletno usposabljanje in administrativno preverjanje znanja in določa zahtevo po obveznem letnem usposabljanju tržnih inšpektorjev. Zaradi spremenjene potrebe delovnega procesa uvaja tudi institut stalne pripravljenosti tržnega inšpektorja na delo.

Predlog zakona določa tudi pogoje za prednostno obravnavo prijav in razloge, pod katerimi se ne obravnava anonimnih prijav. Prednostno se bodo obravnavale prijave, iz katerih bo izhajalo oškodovanje večjega števila potrošnikov oziroma nastanek večje škode. Razloga, zaradi katerih se ne bo obravnavalo anonimnih prijav pa sta očitna neutemeljenost in neresničnost.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj