14. 11. 2023

Vir in informacije: Portal FinD-INFO, 9. 11. 2023, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Kot delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca, kot to izhaja iz prvega odstavka 68. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). Gre za atipično obliko dela, ki se opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, če so izpolnjeni pogoji po ZDR-1. Med te oblike spada pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu (working at home) oziroma delo na daljavo (teleworking). Lahko gre za opravljanje fizičnih del (dela v tekstilni, tobačni, čevljarski dejavnosti), kar velja za klasično obliko dela na domu, ali novejših oblik dela na domu – po ZDR-1 na daljavo, pri čemer gre za opravljanje praviloma intelektualnih del z uporabo informacijske tehnologije (kot je svetovanje, prevajanje in podobno).

Delavec, ki opravlja delo na domu ali delo na daljavo v skladu z določbami ZDR-1, bo z delodajalcem sklenil pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere ima delavec enake pravice in obveznosti kot delavci, ki so zaposleni in delajo na sedežu pri delodajalcu, z nekaterimi posebnostmi, ki jih za tovrstno obliko pogodbe o zaposlitvi določa ZDR-1 v določbah od 68. do 72. člena.[1]

S pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu se delodajalec in delavec lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca, kot to izhaja iz 3. odstavka 68. člena ZDR-1. Pri tem pa je delodajalec dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti tudi inšpektorat za delo.[2]

Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja.[3] Gre za načelo enakega obravnavanja delavcev, ki delajo na domu s tistimi delavci, ki delajo na sedežu delodajalca.[4] Navedene pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, uredita delodajalec in delavec s pogodbo o zaposlitvi. Gre za dogovor med delavcem in delodajalcem, tako da delodajalec delavcu ne more odrediti dela na domu, če delavec s tem ne soglaša.[5] V pogodbi je potrebno poleg obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi, ki izhajajo iz 31. člena ZDR-1,[6] posebej dogovoriti tudi kraj opravljanja dela, razporeditev delovnega časa, merila za ugotavljanje delovne uspešnosti, dosegljivost delavca delodajalcu, način poročanja o doseženih rezultatih, način in čas nadzora. Delodajalec mora delavcu prav tako zagotavljati nadomestilo za uporabo svojih sredstev pri delu na domu ter zagotavljati varne pogoje dela na domu.[7]

Inšpektor za delo lahko delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da delo na domu postane škodljivo za delavce ter če gre za dela, ki se v skladu z 72. členom ZDR-1 ne smejo opravljati kot delo na domu.[8] Inšpektor za delo za vsak primer posebej presoja, ali so dela, ki jih delodajalec želi organizirati na domu, škodljiva oziroma bi lahko postala škodljiva za delavca. Če ugotovi, da so ali bi lahko bila škodljiva, bo delo na domu prepovedal in izdal odločbo o prepovedi dela.

Vir: mag. Suzana Pisnik, Prepoved dela na domu, FinD-INFO članki.

***

• [1] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 406.
• [2] Kot to izhaja iz četrtega odstavka 68. člena ZDR-1.
• [3] Kot to določa prvi odstavek 69. člena ZDR-1.
• [4] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 414.
• [5] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 414.
• [6] Pogodbe o zaposlitvi na podlagi 31. člena ZDR-1 mora vsebovati podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža, datum nastopa dela, naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom tega zakona, kraj opravljanja dela; če ni naveden točni kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca, čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom, določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa, določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih, določilo o drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače, določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta, dolžino odpovednih rokov, navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in druge pravice in obveznosti v primerih, določenih s tem zakonom.
• [7] Kot to določa 70. člena ZDR-1.
• [8] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 417.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj