24. 10. 2023

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 18. 10. 2023, www.findinfo.si, Avtorica: mag. Mojca Kunšek

Pred kratkim objavljeni predlog novele ZGD-1M poleg zahteve za objavo delovanja podjetja na vidnem mestu sedeža podjetja, predlaga predvsem korenite širitve letnega poročila predvsem velikih družb in družb, s katerimi vrednostnimi papirji se kotira na borzi.

Predlog novele ZGD-1M namreč sledi časovnici prenosa nekaterih evropskih direktiv v slovenski pravni red. To so:

1. Direktiva (EU) 2021/2101 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2021 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic (v nadaljevanju Direktiva 2021/2101/EU);
2. Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnosti (v nadaljevanju Direktiva 2022/2464/EU)
3. Direktiva (EU) 2022/2381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (v nadaljevanju Direktiva 2022/2381/EU).

Tako bodo po Direktivi 2021/2101/EU morale pripraviti in objaviti poročilo o davčnih podatkih v zvezi z dohodki vse tiste družbe, ki so v skladu s 56. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) zavezane k pripravi konsolidiranega letnega poročila in ostale družbe, če bo njihov prihodek ali konsolidirani prihodek na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja obakrat presegel 750.000.000 evrov, če:

• družba preko svojih odvisnih družb in/ali podružnic posluje v več državah. Obveznost priprave in objave poročila v zvezi z dohodki tako ne bo veljala za družbe, povezane družbe in podružnice, če imajo vse sedež le v Republiki Sloveniji.
• gre za družbe, ki so ustanovljene v Republiki Sloveniji s strani družb iz tretjih držav (torej držav izven Evropske unije) in predstavljajo skupino.

Po predlogu ZGD-1M bo moralo poročilo o davčnih podatkih v zvezi z dohodki vsebovati podatke o celotnem poslovanju samostojne ali obvladujoče družbe, katere prihodek oziroma konsolidirani prihodek je na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja obakrat višji od 750.000.000 evrov, podatke o poslovanju vseh povezanih družb, vključenih v konsolidirano letno poročilo ter biti prikazani ločeno po posamezni državi oziroma davčni ureditvi in kateri se lahko navedejo združeno. Obveznost poročanja v zvezi z dohodki pa naj bi prenehala, ko ne bo več izpolnjen pogoj za njen nastanek - torej, ko je prihodek ali konsolidirani prihodek na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja obakrat nižji od 750.000.000 evrov.

Družbe in podružnice pripravijo, objavijo in zagotovijo dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki v skladu s predvidenim 70.e do 70.l ter 683.c do 683.d členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) najpozneje od datuma začetka prvega poslovnega leta, ki se začne z 22. junijem 2024 ali po tem datumu.

Po Direktivi 2022/2464/EU oz. direktivi o trajnostnem poročanju predlog novele ZGD-1M sledi določbam direktive. Tako bodo zavezanci za trajnostno poročanje:

• subjekti javnega interesa, katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan večje od 500 in subjekti javnega interesa, ki so obvladujoča družba skupine, katere povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na dan bilance stanja na konsolidirani podlagi večje od 500 (sedanji zavezanci po 70.c členu ZGD-1) za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje;
• velike družbe (po merilih velikosti, kot jih določa 55. člen ZGD-1) in obvladujoče družbe skupine za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2025 ali pozneje;
• majhne in srednje družbe, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, razen mikro družbe, majhne in nekompleksne institucije in lastne zavarovalnice in pozavarovalnice pod pogojem, da gre za veliko družbo oziroma majhno ali srednjo družbo, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ki ni mikro družba za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2026 ali pozneje.

Namen trajnostne direktive je zagotoviti boljšo obveščenost vlagateljev in širše družbene skupnosti o tveganjih, ki jih za družbe predstavljajo trajnostne zadeve, ter o vplivu družb na okolje in širšo družbeno skupnost, ki bo vodilo v večjo odgovornost družb za svoje vplive na ljudi in okolje in okrepilo zaupanje med njimi in širšo družbeno skupnostjo. To pomeni, da bo poročilo o trajnosti odražalo poslovni model delovanja družbe, ki bo podprt z ustreznimi ukrepi in načrti za dosego brezogljične družbe v letu 2050 ter ključnimi kazalniki, ki bodo dokazovali trajnostno ravnanje. V zvezi s tem novela ZGD-1M predvideva spremembo določb, ki se nanašajo na:

• odgovornost uprav in nadzornih organov za vodenje ustreznega trajnostnega poslovnega modela ter pripravo trajnostnega poročila (dosedanji 60.a člen ZGD-1),
• vsebino poslovnega poročila, katerega sestavni del bo trajnostno poročilo pripravljeno v skladu s standardi trajnostnega poročanja (dosedanji 70. člen ZGD-1),
• vsebino trajnostnega poročila, ki nadomešča sedanjo izjavo o nefinančnem poslovanju (dosedanji 70.c člen, ki naj bi mu bili dodani dodatni členi z zahtevami in možnostmi odloga poročanja do posameznih zavezancev),
• vloge revizijske komisije, ki bo preverjala tudi ustreznost trajnostnega poročila (dosedanji 280. člen ZGD-1),
• naloge revizorja, ki bo revidiral letno poročilo in podal zagotovilo primernosti trajnostnega poročila s poslovnim poročilom v celoti (dosedanji 57. člen ZGD-1),
• predložitev letnega poročila v strojnem jeziku (dosedanji 58. člen ZGD-1), ki ga dosedanje tehnične podlage za predložitev letnih poročil pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) ne podpirajo, niti rok za predložitev trajnostnega poročila kot del poslovnega oz. letnega poročila ni usklajen z obstoječimi roki za predložitev letnega poročila po veljavnem ZGD-1,
• javno objavo letnega poročila (dosedanji 59. člen ZGD-1), kjer manjka opredelitev hrambe takšnega poročila, ki bodo usklajene z določbami Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA),
• kazenske določbe v primeru neustreznih ravnanj in predložitve letnega poročila.

Po zadnji od navedenih direktiv, torej direktivi za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov t.j. Direktiva 2022/2381/EU, se bodo morali zavezanci zavzemati za uravnoteženo zastopanost žensk in moških med direktorji in direktoricami družb oziroma med osebami, odgovornimi za vodenje in nadzor poslov družb z določitvijo učinkovitih ukrepov in zahtev glede minimalnega deleža zastopanosti spolov med osebami, odgovornimi za vodenje in nadzor poslov družbe, preglednost, izbirnega postopka kandidatk in kandidatov ter obveznost poročanja o deležu zastopanosti spolov. Osebe manj zastopanega spola bodo morale zasedati vsaj 40 % med osebami odgovornimi za nadzor poslov (tj. neizvršnimi direktorji) ali vsaj 33 % skupno med osebami odgovornimi za vodenje in nadzor poslov (tj. izvršnimi in neizvršnimi direktorji). Z namenom večje transparentnosti do delničarjev in deležnikov družbe pa bodo te informacije objavljene v izjavi o upravljanju, ki bo del letnega poročila družbe. Zavezanci za doseganje teh pragov in poročanje bodo:

• družbe, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu in imajo več kot 250 zaposlenih in hkrati čisti prihodek od prodaje presega 50.000.000 evrov ali vrednost aktive presega 43.000.000 evrov, ki naj bi prag dosegli do 30.6.2026;
• družba z večinsko kapitalsko naložbo države oziroma samoupravne lokalne skupnosti, v kateri ima država ali samoupravna lokalna skupnost neposredno ali posredno večinski delež v kapitalu ali večino glasovalnih pravic, ima vsaj 250 zaposlenih in izpolnjuje pogoje za velike družbe določbah 55. člena ZGD-1, ki naj bi prag dosegli do 30.6.2028.

Ker je predlog novele ZGD-1M zelo obsežen in se dotika obstoječega delovanja vrste organov, ter zakonskih in podzakonskih podlag se predlagatelj zaveda pomena ustreznega predhodnega usklajevanja in omogoča javno razpravo in podajo pripomb na omenjeni predlog do 31. oktobra 2023.

Vir: mag. Mojca Kunšek, Predlog novele ZGD-1M širi obseg poročanja nekaterih gospodarskih družb, FinD-INFO članki.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj