17. 10. 2023

Objavljeno: STA, 26. 9. 2023, www.sta.si

Študentsko delo je obdavčeno z dohodnino, pri čemer za študente in dijake velja posebna olajšava. Prizna se jim lahko tudi splošna olajšava, če jih kot vzdrževane družinske člane ne uveljavljajo starši. Študentsko delo šteje v pokojninsko dobo, od zaslužka se namreč plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 odstotka.

Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo 6,92 evra

Po veljavni zakonodaji lahko dijaki, ki so že dopolnili 15 let, in študentje opravljajo študentsko delo. To je opredeljeno kot začasno ali občasno delo, ki se opravlja na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom. Napotnico morajo dijaki in študenti pri študentskem servisu vedno pridobiti pred začetkom dela, na njeni podlagi prejmejo tudi plačilo.

Najnižja bruto urna postavka za opravljeno uro študentskega dela je določena v odredbi o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, in sicer od 21. januarja letos ne sme biti nižja od 6,92 evra. Študentu pripada tudi čas za malico, ki mora biti prav tako plačan.

Prizna se za 10 odstotkov normiranih stroškov, študentje lahko uveljavljajo tudi dejanske stroške

Prihodki od študentskega dela so obdavčeni z dohodnino, in sicer po dohodninski lestvici, kot velja tudi za druge vrste dohodkov. Pri davčni osnovi do 8755 evrov se plača 16 odstotkov dohodnine, z višjo osnovo se viša tudi obdavčitev. Pri tem zakon o dohodnini za dijake in študente določa posebno olajšavo v višini 3500 evrov, kar pomeni, da se osnova za izračun dohodnine zniža za ta znesek. Do te olajšave so upravičeni dijaki in študenti, ki prebivajo v Sloveniji in imajo status dijaka oziroma študenta.

Prav tako se dijakom in študentom lahko prizna tudi splošna olajšava, če jih kot vzdrževane družinske člane ne uveljavljajo starši. Če jih starši uveljavljajo samo del leta, pa jim pripada sorazmeren del splošne olajšave. Splošna olajšava za letos znaša 5000 evrov, če so skupni dohodki v koledarskem letu do 16.000 evrov, pa se po posebni formuli določi še dodatna olajšava.

Pri študentskem delu se po zakonu o dohodnini priznajo tudi normirani stroški, in sicer v višini 10 odstotkov od bruto zaslužka, ki se ne štejejo v davčno osnovo. Ob tem pa lahko dijaki in študentje uveljavljajo tudi dejanske stroške prevoza in nočitve, in sicer s poslanim zahtevkom prek portala eDavki ali na finančni urad oziroma z ugovorom zoper informativni izračun dohodnine, ko ga prejmejo.

Že ob vsakem nakazilu dohodka študentskega dela se v primeru, da je to višje od 400 evrov, odvede akontacija dohodnine v višini 25 odstotkov. Za nižje zneske nakazil se v skladu z zakonom o dohodnini akontacija ne odvede. Ob upoštevanju 10-odstotnih normiranih stroškov je sicer dejansko odvedena akontacija dohodnine 22,5 odstotka od bruto zneska.

Štipendije do višine minimalne plače neobdavčene

Po koncu davčnega leta, ki je enako koledarskemu letu, Finančna uprava RS (Furs) za posameznika pripravi informativni izračun dohodnine, iz katerega je razvidno, ali je bila z akontacijo dohodnina preplačana ali ne. V primeru da je bila, Furs preplačani znesek vrne študentom in dijakom. V nasprotnem primeru je treba dohodnino doplačati.

Pri tem izračunu Furs upošteva vse dohodke posameznika, ki štejejo v davčno osnovo. Med njimi so denimo drugi posameznikovi honorarji, dohodki iz premoženjskih pravic, dobiček iz kapitala, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših.

V davčno osnovo pa se po zakonu o dohodnini ne vštevajo prejemki za kritje šolnine, stroškov prevoza in bivanja ter prejemki v obliki subvencioniranja študentske prehrane in prevozov. Do višine, ki jo določi vlada, prav tako niso obdavčena plačila za obvezno praktično delo, prav tako ni obdavčena štipendija, razen če ta presega višino minimalne plače v Sloveniji. Štipendija za študij v tujini pa ni obdavčena do višine minimalne plače, povečane za 60 odstotkov.

Za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne plače en mesec priznane pokojninske dobe

Še pred obračunom akontacije dohodnine se pred izplačilom zaslužka od študentskega dela v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odvede tudi prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 odstotka od bruto zaslužka. Študentsko delo je namreč vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da šteje tudi v pokojninsko dobo.

Osnova za izračun pokojninske dobe so prihodki dijakov in študentov na letni ravni, pokojninska doba pa je na podlagi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vezana na povprečno mesečno plačo v Sloveniji. Tako se dijakom in študentom prizna po en mesec pokojninske dobe za doseženih 60 odstotkov povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun. V enem letu se lahko sicer dijaku ali študentu prizna največ 12 mesecev pokojninske dobe.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj