17. 10. 2023

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 4. 10. 2023, www.findinfo.si, Avtorica: mag. Mojca Kunšek

Od 7. oktobra 2023 se uporablja nov Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (v nadaljevanju Pravilnik), ki prinaša precej novosti pri ugotavljanju upravičenosti za izplačilo nadomestila plače začasno odsotnega zaposlenega po 137. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) izplača delodajalcu  ali na njegovo zahtevo neposredno delavcu.

V skladu z 2. členom Pravilnika nadomestilo plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja Zavod na podlagi verodostojne dokumentacije za izplačilo refundacije - zahtevka in prilog, kot sledi:

1. od prvega delovnega dne začasne zadržanosti od dela zaradi:

• presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, če predloži zahtevku predloži bolniški list;
• zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri, posledic dajanja krvi, če zahtevku predloži potrdilo o prostovoljnem darovanju krvi, ki ga izstavi izvajalec, ki opravlja dejavnost jemanja krvi;
• nege ožjega družinskega člana, sobivanja, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik, če zahtevku predloži potrdilo zdravstvenega zavoda ali zdravilišča o sobivanju;
• zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, nastale v okoliščinah iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ);

2. od 31. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu;

3. od 21. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, razen:

• ko je bilo za posamezno zadržanost od dela do 20 delovnih dni (prej 30 delovnih dni) zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano nadomestilo plače v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 80 delovnih dni (prej 120 dni);
• če gre za dve ali več zaporednih zadržanosti od dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 20 delovnih dni (prej 30 delovnih dni) in je v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo zadržanostjo manj kot deset delovnih dni t.i. recidiv.

Delodajalec pripravi zahtevek za refundacijo za vsak mesec posebej v skladu s 6. členom Pravilnika, ki zajema:

• dejanski obračun po obrazcu "Zahtevek za refundacijo - dejanski obračun", ki je v Prilogi 1 k navedenem Pravilniku;
• fiksni obračun po obrazcu "Zahtevek za refundacijo- fiksni obračun", ki je v Prilogi 2 ter;
• potrdila delodajalca, v skladu s 7. členom Pravilnika, kot so navedena v Prilogi 3.

Delodajalec, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije, vloži zahtevek za refundacijo z obračunskimi dokumenti v elektronski obliki prek sistema SPOT pod zavihkom Refundacija nadomestila plače, odgovorna oseba delodajalca pa pravilnost podatkov potrdi z elektronskim podpisom.

Pri tem velja spomniti, da si mora delodajalec pred vložitvijo zahtevka za refundacijo predhodno urediti pooblastilo za predložitev zahtevkov preko Sistema SPOT in sicer za vsako vrsto storitev posebej.

Delodajalec ima možnost tudi ponovno vložiti zahtevek za refundacijo zaradi novih dejstev in dokazov, torej tistih, ki so obstajali že v času prvotnega izplačila nadomestila plače, ali so nastali do 19. dne v mesecu po preteku meseca, v katerem je bil delavec začasno zadržan od dela, in bi sami zase ali v zvezi z že uporabljenimi dejstvi ali dokazili pripeljali do drugačnega obračuna nadomestila plače.

Zavod v skladu s 16. členom Pravilnika povrne delodajalcu nadomestilo plače v višini, obračunani na podlagi predpisov in splošnih aktov, ki urejajo uresničevanje pravice do nadomestila plače oz. II. bruto nadomestilo plače in prispevke od razlike do minimalne osnove, ki bremenijo delodajalca, razen če je kot ukrep ekonomske politike s posebnim zakonom določeno, da je delodajalec oproščen plačila ali upravičen do povračila prispevkov. Če je nadomestni zahtevek za refundacijo višji od prvotnega, Zavod nakaže delodajalcu razliko. Če je nadomestni zahtevek za refundacijo nižji od prvotnega, pa Zavod odšteje razliko od naslednjega zahtevka za refundacijo.

Po 14. členu Pravilnika začne teči zastaralni rok 19. dan v mesecu po preteku meseca, v katerem je bil delavec začasno zadržan od dela. Če je bilo nadomestilo plače izplačano pred tem dnem, pa začne zastaralni rok teči naslednji dan po izplačilu nadomestila plače. Absolutni zastaralni rok je tri leta.

Delodajalec pa lahko Zavodu predloži tudi zahtevek za neposredno povračilo nadomestila plače, če tak zahtevek predloži Zavodu do 8. dne v mesecu, ker bodisi delavcem ni izplačal plač in nadomestil plač v zakonsko določenem oziroma pogodbeno dogovorjenem roku in če nadomestila plače, katerega izplačilo zahteva od Zavoda, delavcu ni delno ali v celoti izplačal drugi subjekt.
***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj