03. 10. 2023

Vir in informacije: SPOT svetovanje Podravje, 20. 6. 2023, Avtorica: Tanja Senekovič, podjetniška mentorica

Spodbujanje digitalizacije in bionične preobrazbe MSPjev za bolj produktivno poslovanje in večjo inovacijsko aktivnost.

Bionika izhaja iz narave in biologije ter skuša tehnične izzive rešiti po vzoru naravnih procesov, ki pomenijo evolucijo struktur in procesov, da le-ti postanejo bolj učinkoviti.

Tako v današnjem času bionika pomeni zlasti, da s pomočjo čedalje bolj zmogljivih digitalnih orodij ustvarjamo optimizirano delovno okolje, kjer se optimizirajo tako sistemi proizvodnje, kakor tudi sistemi upravljanja podjetja. Za vsakega izmed teh sistemov so podlaga različna ključna znanja.

Predstavljamo identificiranih 9 ključnih tehnologij, ki so bile prepoznane kot gonilo bionične preobrazbe.

Velepodatki (BIG DATA)

Ne  obstaja trdno pravilo, kakšna mora biti velikost podatkovne zbirke, da se podatki v njej štejejo za "velike". Namesto tega je za velepodatke značilna potreba po novih tehnikah in orodjih za njihovo obdelavo. Za uporabo velepodatkov so potrebni programi, ki zajemajo več fizičnih in/ali virtualnih računalnikov, ki delujejo usklajeno, da bi obdelali vse podatke v razumnem času.

Dva od največjih virov podatkov v velikih količinah so podatki o transakcijah, ki vključujejo vse od cen delnic do bančnih podatkov in zgodovine nakupov posameznih trgovcev, ter podatki o senzorjih, ki večinoma prihajajo iz tako imenovanega interneta stvari (IoT). Ti senzorski podatki so lahko vse od meritev, ki jih opravijo roboti na proizvodni liniji proizvajalca avtomobilov, do podatkov o lokaciji v omrežju mobilnih telefonov, podatkov o trenutni porabi električne energije v domovih in podjetjih ter podatkov o vkrcanju potnikov v prometnem sistemu.

Z analizo teh podatkov lahko organizacije ugotovijo trende o podatkih, ki jih merijo, in o ljudeh, ki te podatke ustvarjajo.

Storitve v oblaku (CLOUD SERVICE)

Meja med računalništvom v oblaku in tradicionalnim modelom računalništva odjemalec / strežnik je lahko nekoliko nejasna, na splošno pa se računalništvo v oblaku pogosto razlikuje po obsegu in načelu zasnove, da so računalniški viri v oblaku na splošno bolj prilagodljivi in večnamenski kot pri tradicionalnem računalništvu v strežniku ter se lahko uporabljajo za vse potrebe, ki so najbolj aktualne.

Za povprečne uporabnike je "oblak" predstavitev končnih storitev. To je lahko platforma družabnih medijev, trgovina za e-trgovino, storitev pretakanja glasbe, spletna stran za prodajo letalskih vozovnic, storitev shranjevanja datotek ali kaj povsem drugega.

Pomembno se je zavedati, da je uporabniški vmesnik spletnega mesta, ki ga neposredno uporabljate, le majhen del tega, kar se dogaja v ozadju katere koli spletne aplikacije.

Da bi lahko gostili vse te aplikacije in podatke, ki jih uporabljajo, so podatkovni centri zgrajeni tako, da vsebujejo veliko strežniških računalnikov za splošne namene z ustrezno količino računalniške moči in pomnilnika, ki se delijo med številne aplikacije.

3D tisk in proizvodnja po meri

Tehnologija 3D tiskanja je uradno znana kot aditivna proizvodnja, oziroma ustvarjanje trdnega predmeta z nanašanjem materiala plast za plastjo. Druga možnost je metoda subtraktivne proizvodnje, pri kateri se uporabljajo sistemi strojne obdelave, kot so računalniško krmiljeni obdelovalni centri (CNC), za odstranjevanje materiala s kosovnega sestavnega dela, ki je običajno izdelan iz kovine.

Danes so modeli računalniško podprtega oblikovanja (CAD) ustvarjeni tako, da se ustrezno prilagodijo potrebam oblikovalca in zmogljivostim tiskalnika skupaj z njunimi proizvodnimi niansami. Aditivna proizvodnja še naprej išče nove aplikacije v številih panogah:

• Hitra izdelava prototipov - prva uporaba tehnologije 3D tiska je bila za proces znan kot hitra izdelava prototipov.
• Majhne serije proizvodnje - vseh izdelkov ni mogoče množično proizvajati na ta način. Namesto tega obstajajo aplikacije, ki zahtevajo le majhno serijo delov v nerednih časovnih presledkih ali pa morajo imeti specializiran izdelek.
• Masovno izdelovanje po meri - poenostavljen primer te vrste izdelave po meri je krojač, ki za svoje stranke izdeluje obleke. Ker v postopku 3D tiskanja med dvema različnima odtisoma niso potrebne večje spremembe konfiguracije, sta potrebna le nova datoteka STL in preprosta sprememba uporabljenega materiala.

Internet stvari

Internet stvari je razširitev internetnega povezovanja med napravami ter vsakodnevnimi predmeti, ki s pomočjo elektronike, internetne povezave ter senzorjev in ostale strojne opreme med seboj komunicirajo in si izmenjujejo podatke. Za razumevanje pojava je najbolje predstaviti nekaj praktičnih primerov v vsakodnevni uporabi - npr. pri opremi doma:

• Kamere, senzorji gibanja, avtomatske ključavnice in druge naprave za nadzor dostopa, ki jih lahko integriramo v napredne varnostne in nadzorne sisteme.
• Polnilnice za električne avtomobile, baterije in druge naprave, ki se lahko inteligentno polnijo v času izven konic, da bi prihranili denar in zmanjšali potrebe po energiji v konicah.

Obstajajo  tudi druge naprave, od nosljivih senzorjev srčnega utripa, do otroških monitorjev in senzorjev spanja, ki so namenjene pomoči pri vsakodnevnih opravilih ali spremljanju pomembnih (ali ne tako pomembnih) informacij. Tudi naprave, kot so avtomobili, so vse bolj v marsičem same senzorsko omrežje, ki spremlja na desetine vrst informacij o svojem delovanju in varnosti ter zagotavlja nove funkcije in možnosti zabave.

Umetna inteligenca

Kot sama bionika, tudi umetna inteligenca ni povsem definirana in se razlaga kot razvoj računalniških sistemov, ki lahko opravljajo naloge, za katere je običajno potrebna človeška inteligenca, kot so vizualno zaznavanje, prepoznavanje govora, odločanje in prevajanje med jeziki, ali pa kot sposobnost računalnika, da izvaja operacije, podobne učenju in sprejemanju odločitev pri ljudeh, kot so ekspertni sistem, program za CAD ali CAM ali program za zaznavanje in prepoznavanje oblik v sistemih računalniškega vida.

Ne glede na definicijo, pa je očitno, da bo umetna inteligenca (AI) pomembno vplivala na družbo in poslovanje. Zlasti se predvideva ključna vloga umetne inteligence pri avtonomnih mobilnih robotih, napravah ki prepoznavajo človeški govor in med postopki strojnega učenja.

Obogatena in virtualna resničnost

Virtualna resničnost (VR) je izkušnja računalniško ustvarjenega sveta v katerega se »potopimo«. Uporabnikova perspektiva se spreminja s premikanjem glave, medtem ko je obogatena resničnost (AR) »nepotopitvena«. Pri obogateni resničnosti gre za digitalni vsiljen element, ki je postavljen na resnični svet. Računalniško ustvarjene slike se s pomočjo kamere naprave vstavijo v resnični svet. Lahko lebdijo v zraku ali pa so "pritrjene" na bližnjo površino, tako da si ga lahko uporabnik ogleda z več strani.

Obogatena in virtualna resničnost odlično dopolnjujeta in razširjata doživljanje resničnih življenjskih procesov, ki omogočajo varno spoznavanje ali urjenje strokovnjakov, podajanje izkušnje obiska tujih krajev (resničnih ali neresničnih) pred ali namesto dejanske interakcije s tem okoljem.

Robotika

Robot je stroj, ki lahko samodejno izvede zapleteno serijo dejanj in je zlasti stroj, ki ga je mogoče programirati z računalnikom. Delimo jih na:

• nameščene robote, ki so večinoma industrijski robotski manipulatorji, ki delujejo v natančno določenih okoljih, prilagojenim robotom. Industrijski roboti opravljajo specifična ponavljajoča se opravila;
• mobilne robote, ki se morajo gibati in opravljati naloge v velikih, slabo opredeljenih in negotovih okoljih, ki niso zasnovana posebej za robote. Ukvarjati se morajo s situacijami, ki niso vnaprej natančno znane in ki se s časom spreminjajo. Takšna okolja lahko vključujejo nepredvidljive entitete, kot so ljudje in živali. Primeri mobilnih robotov so robotski sesalniki.

Popolnoma avtonomni mobilni roboti se ne zanašajo na operaterja, temveč sami sprejemajo odločitve in opravljajo naloge, kot je prevoz materiala, medtem ko se premikajo po negotovem terenu (stene in vrata v stavbah, križišča na ulicah) in v nenehno spreminjajočem se okolju (ljudje hodijo naokoli, avtomobili se premikajo po ulicah).

Veriga blokov (BLOCKCHAIN)

Veriga blokov je v zadnjih nekaj letih požela veliko zanimanja zaradi svojih lastnosti nepovratnosti in odpornosti na posege javnega arhiva za dokumente, izobraževalne vire, pogodbe, nepremičnine in sredstva. Opisujejo jo kot skupni, nespremenljivi zapis, ki lahko beleži izmenjave med različnimi podvigi. Dejansko je to skupna, nespremenljiva evidenca za beleženje zgodovine izmenjav.

Tako lahko rečemo, da je veriga blokov niz podatkovnih blokov, povezanih v verigo, za shranjevanje informacij, ki jih ni mogoče spremeniti, ko je blok poln, pri čemer vsak uporabnik prav tako shranjuje del podatkov v verigi. Namenjena ja lahko tako shranjevanju evidence transakcij, kakor tudi sledenju izvora materialov in podobno.

Kibernetska varnost

Kibernetska varnost se nanaša na skupek tehnologij, procesov, metodologij in praks, namenjenih zaščiti digitalnih sredstev, vključno z omrežji, napravami, aplikacijami, sistemi in podatki, pred napadi, poškodbami ali nepooblaščenim dostopom kar spodbuja:

• zaupnost: ne deli osebnih podatkov uporabnikov s sistemom;
• integriteto: preprečuje brisanje ali spreminjanje podatkov s strani nepooblaščenih oseb;
• razpoložljivost: informacije in viri so na voljo tistim, ki jih potrebujejo.

Bionična preobrazba ne pomeni le spremembe proizvodne linije, temveč je del celotne vrednostne verige, saj spreminja način, kako proizvajalec spreminja svojo oskrbo, proizvodne zmogljivosti in celo distribucijo izdelkov.

Da pa se podjetje lahko preobrazi, potrebuje strategijo digitalne preobrazbe, ki vključuje naslednje vidike:

• izzivi s katerimi se podjetje sooča, pripraviti analizo SWAT (ali podobno);
• vodstvo, ki vodi proces sprememb (po potrebi zaposlitve nove kadre);
• osebje, ki naj bo sposobno sprejeti spremembe (upoštevanje njihovih strahov, povezanih s spremembami in varnostjo zaposlitve, omogočanje prekvalifikacije na delovnem mestu, odprto komuniciranje z osebjem);
• tehnologija, ki najbolje rešuje izzive podjetja;
• ovire: premislek o drugih možnih notranjih ali zunanjih ovirah za preobrazbo.

Projekt SPOT svetovanje in mentoriranje Podravje 2023 je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj