26. 09. 2023

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 20. 9. 2023, www.findinfo.si, Avtorica: Darinka Meško, mag., preizkušena notranja revizorka, državna notranja revizorka

2. septembra 2023 je pričel veljati Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP). ZIUOPZP pa kot začasni ukrep v 101. členu uvaja solidarnostne delovne sobote in izračun prispevka iz tega naslova.

Za zagotovitev dela sredstev za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov, lahko delodajalec po posvetovanju s sindikatom oziroma svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci pri delodajalcu, določi dve soboti, eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024, kot solidarnostno delovno soboto. Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.

Organizacija delovne sobote ni obvezna niti za delavca, niti za delodajalca, ampak je za njeno organizacijo potrebno soglasje obeh strani, delavca in delodajalca. Delavec soglaša, da se odpoveduje znesku dela neto plače za tisti dan in ga bo delodajalec nakazal v Sklad za obnovo Slovenije, enako velja za delodajalca. Šele ko je ta pogoj izpolnjen, se lahko delo opravi in sredstva prispevajo v Sklad za obnovo Slovenije (pojasnilo FURS: Informacija o novostih in ukrepih, ki jih prinašata novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F) in Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP).

Prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in obveznih prispevkih za socialno varnost. Prispevek delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije je enak znesku, ki ga prispeva delavec. V primeru, da se podjetje odloči organizirati solidarnostno delovno soboto, neto plačo delavcev za ta dan (solidarnostni prispevek) nakaže v Sklad za obnovo Slovenije, pri čemer je prispevek delodajalca v enakem znesku, kot prispevek delavca (npr. če znaša neto plača delavca preračunana na dan 70 EUR, bo delodajalec v sklad vplačal skupaj 140 EUR).

Tako zbrani prispevki se zbirajo na posebni namenski donacijski postavki v proračunu Republike Slovenije in so vir financiranja Sklada za obnovo Slovenije.

Delodajalec sam izračuna prispevke (delojemalca in delodajalca) za Sklad za obnovo Slovenije v obračunu prispevka za Sklad za obnovo Slovenije.

Obračun prispevka za Sklad za obnovo Slovenije vsebuje podatke o: 

• delodajalcu (firma ali ime, sedež, davčna številka),
• posameznem delavcu (ime in priimek, naslov, davčna številka),
• skupnem prispevku delavcev,
• prispevku posameznega delavca za posamezno solidarnostno delovno soboto ter
• prispevku delodajalca za posamezno solidarnostno delovno soboto.

Stroški prevoza, malice in morebitna druga povračila stroškov na ta dan se ne vplačajo v Sklad za obnovo Slovenije, nakaže se zgolj neto plača, čeprav delavcu skladno s 130. člen ZDR-1 tudi za ta dan povračila stroškov v zvezi z delom pripada. Ministrstvo za delo pojasnjuje: »"V skladu z ureditvijo v 130. členu ZDR-1 ima delavec med drugim pravico do povračila stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela, glede višine in pogojev glede uresničevanja te pravice, pa ZDR-1 odkazuje na ureditev v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca."

Obračun prispevkov delodajalec predloži Finančni upravi Republike Slovenije v mesecu po mesecu, v katerem je organiziral solidarnostno delovno soboto, na obrazcu, ki ga na svoji spletni strani objavi Finančna uprava Republike Slovenije, ter plača v desetih dneh po predložitvi obračuna na vplačilni podračun države: SI56011008881000030, referenca 19DŠ-27006.

Obrazec obračuna bo na voljo za oddajo preko sistema eDavki, predvidoma v začetku oktobra 2023. Vse informacije v zvezi s tem bodo delodajalcem na voljo na portalu eDavki.

Del plače, ki ga delodajalec obračuna za posameznega delavca, ki dela na organizirano delovno soboto, se v REK-O ne izkazuje posebej, temveč se izkazuje skupaj s plačo za preostali del meseca. Za potrebe oblikovanja pokojninske osnove se v primeru dela na solidarnostno soboto podatki o osnovi oziroma plači in urah na obrazcu REK-O poročajo v rubriki M01, enako kot za preostale delovne dneve v mesecu.

Sobotna plača bi naj bila vključena v mesečno bruto plačo, zato je na plačilni listi naj ne bi bilo treba posebej prikazovati; sobotno delo se namreč obravnava kot vsako drugo delo v tem mesecu, pri čemer se skupne ure povečajo za 8 ur.

V evidenci delovnega časa je te ure treba prikazati, vendar pa se pri obračunu plače ne evidentirajo kot nadurno delo (pojasnilo Ministrstva za delo, ki so ga 15. septembra prejele Finance, "V primerih dela v okviru solidarnostne sobote na podlagi določb ZIUOPZP ne pride do nadurnega dela v smislu ZDR-1, saj gre za posebno vrsto dela in odstop od določil ZDR-1 (glej prvi in drugi odstavek 101. člena ZIUOPZP), zato pravica do dodatka za nadurno delo ne nastane.")

Delavec, ki bo delal na solidarnostno soboto, bo plačal manj obveznega prispevka, saj se bo za znesek višine neto plače to odštel od obveznega solidarnostnega prispevka, ki ga bodo skladno s 102. členom ZIUOPZP:

• fizične osebe dolžne plačati v višini 0,3 % osnove, ki je vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, vštevajo v letno davčno osnovo za leto 2023 oziroma 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo, z izjemo plačila za poslovno uspešnost.
• podjetja pa 0,8 % od osnove

-  za obračun obveznega solidarnostnega prispevka od dohodkov iz dejavnosti je davčna osnova dohodka iz dejavnosti pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024,

-  za obračun obveznega solidarnostnega prispevka za pravne osebe je davčna osnova po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024 oziroma za davčno obdobje, ki se začne v letu 2023 oziroma 2024.

Prispevek delodajalca po tem členu za v Sklad za obnovo Slovenije se ne šteje za olajšavo za donacije ali odhodek po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in Zakonu o dohodnini (ZDoh-2).

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj