19. 09. 2023

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 7. 9. 2023, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti, pri čemer mora objava prostega dela vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, kot to izhaja iz prvega odstavka 25. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Za javno objavo se šteje tudi objava, ki jo izvede zavod za zaposlovanje.[1] Če delodajalec objavi prosto delo tudi v sredstvih javnega obveščanja, na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca, začne rok za prijavo teči naslednji dan po zadnji objavi.[2] Delodajalec ne sme prostega dela objaviti samo za moške ali samo za ženske, razen če določen spol predstavlja bistven in odločilni pogoj za delo in je taka zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem.[3] Objava prostega dela ne sme nakazovati, da daje delodajalec pri zaposlitvi prednost določenemu spolu.[4]

Izjemoma se lahko pogodba o zaposlitvi sklene brez javne objave, če gre za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem zaradi spremenjenih okoliščin; obveznosti delodajalca iz naslova štipendiranja; zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov; zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi traja največ tri mesece v koledarskem letu ali zaposlitev za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca; zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je pri delodajalcu opravljala pripravništvo, oziroma ki je bila pri delodajalcu zaposlena za določen čas, razen v primeru zaposlitve za določen čas iz tretjega odstavka 22. člena ZDR-1 in v primeru zaposlitve za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca; zaposlitev zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu; zaposlitev s polnim delovnim časom osebe, ki je bila pri delodajalcu zaposlena s krajšim delovnim časom; zaposlitev družbenikov v pravni osebi; zaposlitev družinskih članov delodajalca, ki je fizična oseba[5]; zaposlitev voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah; poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce iz drugega odstavka 74. člena ZDR-1; druge primere, določene z zakonom.[6]

Tako sme delodajalec ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in nikakor ne sme pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, kot to izhaja iz prvega in drugega odstavka 28. člena ZDR-1. Prav tako delodajalec ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo podatkov v zvezi z družinskim ali zakonskim stanom ali z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Kar lahko delodajalec naredi je to, da pri zaposlovanju preizkusi znanje oziroma sposobnosti kandidatov za opravljanje dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi in kandidata na svoje stroške v primeru izbire napoti na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.[7] Preizkus znanja oziroma sposobnosti kandidata ali ugotovitev zdravstvene zmožnosti kandidata se ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi.[8] Citirana določba tako zagotavlja spoštovanje osebnostnih pravic in zasebnosti kandidata za delovno mesto.[9]

Obveznost delodajalca je, da mora pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen ali za določen čas seznaniti kandidata z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi.[10]

Glede na navedeno izhaja, da lahko delodajalec od kandidata zahteva zgolj dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela delovnega mesta, ki ga je objavil in ne katerakoli druga dokazila, ki z delom niso neposredno povezana.

***

• [1] Kot to izhaja iz drugega odstavka 25. člena ZDR-1.
• [2] Kot to izhaja iz tretjega odstavka 25. člena ZDR-1.
• [3] Kot to izhaja iz prvega odstavka 27. člena ZDR-1.
• [4] Kot to izhaja iz drugega odstavka 27. člena ZDR-1.
• [5] Družinski člani po drugem odstavku 26. člena ZDR-1 so zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma partner v registrirani istospolni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zakonec ali zunajzakonski partner); otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja; starši – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj ter bratje in sestre.
• [6] Kot to določa prvi odstavek 26. člena ZDR-1.
• [7] Kot to določata četrti in peti odstavek 28. člena ZDR-1.
• [8] Kot to določa šesti odstavek 28. člena ZDR-1.
• [9] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 188.
• [10] Kot to določa sedmi odstavek 28. člena ZDR-1.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj