22. 08. 2023

Vir in informacije: SPOT Svetovanje JV Slovenija, Območna obrtno-podjetniška zbornica Novo mesto, 2. 8. 2023, Avtorica: Breda Koncilja

Prokuro, ki je posebna oblika pooblastila za zastopanje gospodarskih subjektov, ureja Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09, s spremembami), smiselno pa se uporablja tudi Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07, s spremembami).

Prokurist je oseba, ki ga podjetje pooblasti kot zastopnika in zastopa podjetje napram tretjim osebam. Sama prokura je namenjena zagotavljanju lažjega, hitrejšega in zanesljivejšega pravnega prometa. Prokuro lahko podelijo samostojni podjetniki ter vse oblike osebnih in kapitalskih družb, vendar pa prokurist v družbi ni obvezen.

Osnovna vloga prokurista je torej, da v razmerjih s tretjimi osebami, v času zadržanosti oziroma odsotnosti poslovodstva, nadomešča poslovodstvo družbe. Napačno pa je enačiti funkcijo vodenja in zastopanja – funkciji je potrebno ločevati. Prokurist lahko s tretjimi osebami sklepa pogodbe in proti njim zastopa podjetje, ki ga je pooblastilo, medtem ko poslovodja opravlja funkcijo vodenja in odločanja ter upravlja družbo navznoter in navznoter. Pri podpisovanju mora prokurist uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura (p.p.a.).

Zakon o gospodarski družbi ZGD-1 ureja:

• Prokuro na splošno (33. člen),
• Možnost oblikovanja podružnice in skupne prokure (34. člen),
• Obseg upravičenj iz prokure (35. člen),
• Prenehanje in prenos prokure (36. člen in 37. člen),
• Vpis prokure v sodni register (38. člen),
• Nasprotje interesov (38.a člen).

Prokurist ima izjemno široka pooblastila – pooblaščen je za vsa pravna dejanja, z izjemo odsvojitve in obremenitve nepremičnin. Prokurist lahko odsvoji ali obremeni nepremičnine družbe samo na podlagi posebnega pooblastila. Obseg prokure določa zakon in to prokuro ločuje od drugih vrst pooblastil. Morebitne omejitve prokure, določene ob podelitvi, nimajo učinka nasproti tretjim osebam.

V notranjih zadevah družbe prokurist nima nobenih pooblastil. Prokura je edina vrsta pooblastila, ki ga je obvezno vpisati v sodni register. Pri vpisu se uporabljajo določbe Zakona o sodnem registru. Za veljaven nastop  funkcije prokurista (ki je lahko samo fizična oseba), se zahteva prokuristovo soglasje.  V vseh gospodarskih subjektih lahko prokuro veljavno podeli in prijavi za vpis v sodni register njen zakoniti zastopnik.  Prokurist prokure ne more prenesti na drugo osebo.

Prokura se lahko vsak čas prekliče in za preklic kakšna posebna obrazložitev ni potrebna. V 72. členu ZGD-1 pa je določeno, da prokura s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti s.p. ne preneha. Na takšen način se zagotovi zastopanje s.p. do odločitve dedičev o nadaljevanju oziroma prenehanju poslovanja podjetja.

38.a člen ZGD-1 govori o odpravi nasprotja interesov, z določbo, da se mora tudi prokurist družbe z omejeno odgovornostjo izogibati kakršnemukoli nasprotju njegovih interesov ali dolžnosti z interesi ali dolžnostmi družbe, ki jo vodi ali nadzira. V primeru, da nastopi nasprotje interesov, mora o tem obvestiti družbenike na prvi naslednji skupščini.

Med prokuristom in družbo poleg statusnega obstaja tudi pogodbeno razmerje. Pogodbeno razmerje običajno nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi ali katere druge pogodbe civilnega prava, npr. pogodbe o prokuri. Čeprav zakon ne zahteva sklenitve pisne pogodbe o prokuri, je kljub temu priporočljivo skleniti pisno pogodbo, da se nedvoumno opredelijo pravice, dolžnosti in odgovornosti prokurista ter drugih vpletenih strank (npr. družbenikov ali lastnikov podjetja). Pisna pogodba pomaga preprečiti morebitne spore in nesporazume v prihodnosti, saj jasno določa pogoje, pod katerimi bo prokurist deloval in katere odločitve bo lahko sprejemal v imenu podjetja.

Hkrati s sklenitvijo pogodbe je potrebno urediti tudi prijavo v zavarovanje na podlagi obrazca M12. Priporočljivo je, da ko se podpisuje pogodba o prokuri, izplačevalec pridobi tudi podatek o tem, ali je prokurist že polno zavarovan po pravilih ZPIZ ali ne. Navedeno dejstvo namreč vpliva na višino prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se obračuna in plača ob izplačilu nagrade.

Za pogodbo o zaposlitvi s prokuristom veljajo vse določbe ZDR-1, izjema so le tista vprašanja, glede katerih je prokurist izrecno izvzet, oziroma tista vprašanja, ki so zanj drugačno urejena.

Prokurist lahko svojo funkcijo opravlja tudi brezplačno. Potrebno pa je biti pozoren na delo na črno in Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Prokura je poslovno pooblastilo in praviloma ne obsega operativnega opravljanja osnovne dejavnosti družbe, ampak večinoma le predstavljanje družbe, zastopanje družbe, itd. Če bo delavec opravljal delo z elementi delovnega razmerja, mora skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Viri:

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. list, RS, št. 65/09, s spremembami
• Obligacijski zakonik (OZ), Ur. list RS, št. 97/07, s spremembami
• Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), Ur. list RS, št. 32/14

***

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj