29. 06. 2023

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 23. 6. 2023, www.findinfo.si, Avtor: mag. Boštjan J. Turk, univerzitetni diplomirani pravnik, direktor inštituta za civilno in gospodarsko pravo

Status samostojnega podjetnika (s.p.) je najpogostejši podjetniški status v državi. Samostojnih podjetnikov je namreč kar 112.981, samo lani se jih je na novo registriralo 19.265. To ne preseneča, saj je status samostojnega podjetnika najenostavnejša oblika, v kateri lahko posameznik opravlja pridobitno dejavnost.

Sama registracija statusa s.p. je preprosta in poceni, samostojnemu podjetniku ob ustanovitvi ni treba plačati osnovnega kapitala, tudi vodenje poslovnih knjig je dokaj preprosto. Dejavnosti, ki jih lahko opravljajo samostojni podjetniki je celo vrsto, od ključavničarstva, gostinstva, prevajalstva in poslovnega svetovanja, če jih naštejem samo nekaj.  

Prednost samostojnih podjetnikov je tudi ta, da se lahko tudi statusno preoblikujejo, če denimo kasneje ugotovijo, da se jim je obseg poslovanja povečal.  

Kljub temu pa tudi v svetu samostojnega podjetništva ne cvetijo le rožice. Številni samostojni podjetniki namreč ugotovijo, da posli ne tečejo tako dobro, kot so si to zamislili in nekateri izmed njih sklenejo, da svojega statusa zato ne morejo več vzdrževati, saj ne zmorejo plačevati niti prispevkov za zdravstveno in pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pomenljiv je denimo podatek, da je bilo samo v prvih štirih mesecih letos izbrisanih že 4.969 samostojnih podjetnikov.

V tokratnem prispevku nekaj več o tem, kako lahko samostojni podjetnik preneha opravljati dejavnost in kako se lahko statusno preoblikuje.

Izbris statusa samostojnega podjetnika po volji podjetnika

Če želi samostojni podjetnik zapreti svoj status mora najprej na SPOT točki skupaj z referentom oddati obrazec o zaprtju podjetja in sicer vsaj 3 dni pred nameravanim datumom zaprtja. Potem se mora v 8. dneh odjaviti iz socialnih zavarovanj (v kolikor za to ne poskrbijo že referenti na SPOT točki) in sicer z oddajo tako imenovanega obrazca M-2 na ZZZS. Po izbrisu podjetja iz Poslovnega registra mora poskrbeti še za zaprtje poslovnega računa na banki. V 60. dneh po izbrisu pa mora na FURS oddati še davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

Prav tako mora podjetnik svojim zaposlenim, v kolikor jih seveda ima, pravočasno vročiti odpoved pogodbe o zaposlitvi – to pomeni najmanj 30 dni prej. Delovno razmerje se brez vročitve ne zaključi, kljub zaprtju s.p., poleg tega pa bo v primeru, če bo opustil dolžnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi podjetnik dolžan plačati tudi globo. Dokazilo o prenehanju delovnega razmerja je potrebno predložiti tudi pri odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj.

Morebiten obstoj dolgov in terjatev ni ovira za zaprtje statusa samostojnega podjetnika. Podjetnik lahko namreč zapre svoje podjetje kljub temu, da ima dolgove ali pa terjatve, to pa zato, ker je samostojni podjetnik pravzaprav fizična oseba in za svoje dolgove odgovarja s svojim osebnim premoženjem tudi po tem, ko zapre svoje podjetje. Prav tako bo prevzel pravico do vseh neplačanih terjatev svojega s.p., do kupcev na dan zaprtja.

Izbris po uradni dolžnosti

Samostojnega podjetnika lahko po uradni dolžnosti iz Poslovnega registra izbriše tudi AJPES.

To se zgodi, če od registrskega organa izve, da se je samostojni podjetnik statusno preoblikoval v kapitalsko družbo, če samostojni podjetnik AJPES-u v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila, če AJPES na podlagi lastnih podatkov, vključno z obvestilom lastnika objekta ali na podlagi obvestila državnega organa ali osebe z javnimi pooblastili ugotovi, da je pri podjetniku v Poslovni register Slovenije kot njegov poslovni naslov vpisan naslov na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk, ali je na tem naslovu neznan, ali na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki podjetniku ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, kot tudi, če na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa ugotovi, da je podjetnik umrl (razen če je dedič podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predložil izjavo, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje).

Izbris statusa samostojnega podjetnika po uradni dolžnosti je možen tudi na podlagi obvestila pristojnega sodišča o začetku postopka stečaja nad podjetnikom, na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom podjetniku prepovedal opravljati dejavnost, ki je vpisana v Poslovni register, ker je ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, na podlagi obvestila FURS, da je s pravnomočnim aktom ugotovila, da podjetnik ne opravlja dejavnosti, ki je vpisana v Poslovni register, ter na podlagi obvestila pristojnega organa, da je podjetniku s pravnomočnim aktom izrekel ukrep izgona tujca iz države, ali da nima veljavnega enotnega dovoljenja.

Prenos podjetja na drugo fizično osebo

Samostojni podjetnik lahko prav tako prenese podjetje na drugo fizično osebo (na podjetnika prevzemnika). S takim prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika podjetje podjetnika ter njegove pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem. V tem primeru podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Ta prevzem se opravi tako, da samostojni podjetnik in podjetnik prevzemnik skleneta pogodbo o prenosu podjetja v obliki notarskega zapisa.

Na tej osnovi nato AJPES hkrati vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register, če še ni vpisan in po uradni dolžnosti izbriše iz njega podjetnika. Z vpisom prenosa podjetja v Poslovni register podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na podjetnika prevzemnika.

Statusno preoblikovanje podjetnika

Kot omenjeno zgoraj se lahko samostojni podjetnik tudi statusno preoblikuje. To lahko stori na dva načina in sicer bodisi s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, bodisi s prenosom podjetja na prevzemno (obstoječo) kapitalsko družbo.

S prenosom preidejo na kapitalsko družbo tako podjetje podjetnika, kot tudi pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika.

Prenos podjetja na novo kapitalsko družbo

V primeru prenosa podjetja na novo kapitalsko družbo mora podjetnik v pisni obliki sprejeti sklep o prenosu podjetja. V tem sklepu morajo biti navedeni firma in sedež podjetnika, izjava o prenosu podjetja, in pa vrednost podjetja (premoženje ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem) in sicer na dan obračuna prenosa podjetja z natančnim opisom podjetja. Pri tem se je mogoče sklicevati na listine, kot so letna bilanca stanja, vmesna bilanca stanja ali ustrezen računovodski izkaz, če je na podlagi njihove vsebine mogoče določiti vrednost podjetja, ki je predmet prenosa. Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v register ne smejo biti starejše od treh mesecev.

Sklepu o prenosu mora biti priložen tudi akt o ustanovitvi družbe, z navedbo, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika.

Posebnost pri tem prenosu je, da mora ustanovitev nove družbe pregledati tudi ustanovitveni revizor.

Registrski organ hkrati vpiše prenos podjetja in ustanovitev nove družbe. Pri vpisu nove družbe je treba v register vpisati, da je družba nastala s prenosom podjetja podjetnika. Z vpisom prenosa v register podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika v skladu s sklepom o prenosu podjetja preide na novo družbo, podjetnik pa postane imetnik deležev nove družbe. Registrski organ mora o vpisu prenosa podjetja obvestiti AJPES, da opravi izbris podjetnika iz Poslovnega registra.

Pomembno je izpostaviti, da če nova družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem.

Prenos podjetja na prevzemno družbo

Za prenos podjetja na prevzemno družbo se smiselno uporabljajo določbe o prenosu podjetja na novo kapitalsko družbo, pri čemer se sklep o prenosu podjetja nadomesti s pogodbo o prenosu podjetja, ki jo skleneta podjetnik in poslovodstvo prevzemne družbe v obliki notarskega zapisa, nova družba pa se nadomesti s prevzemno družbo.

Sklep

Čeprav je status samostojnega podjetnika zelo pogost, pa je po drugi strani res, da ni malo tudi primerov, ko samostojni podjetniki prenehajo opravljati svojo dejavnost. To se najpogosteje zgodi iz poslovnih razlogov, ko podjetniki ugotovijo, da bodo težko preživeli na trgu, v nekaterih primerih pa je razlog tudi izbris statusa samostojnega podjetnika po uradni dolžnosti, pri čemer izstopajo primeri, ko AJPES ugotovi, da podjetniki niso redno oddajali letnih poročil. Obstajajo pa tudi primeri, ko se podjetniki odločijo, da se bodo statusno preoblikovali v kapitalsko družbo, kar je mogoče doseči na dva načina - s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo, ali pa s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj