Obdavčitev normirancev po spremembi zakonodaje

Obdavčitev normirancev po spremembi zakonodaje

07. 02. 2023

21 0
Koristnost članka
21 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: SPOT svetovanje Goriška, Posoški razvojni center, 23. 1. 2023, Avtor: Polona Cimprič

Konec lanskega novembra je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), ki je bil ojavljen v Uradnem listu RS številka 158/2022. Zakon je začel veljati 20. decembra, z izjemo 17. člena tega zakona, ki je v veljavo stopil 1. januarja letos.

Spremembe zakona vplivajo na priglasitev ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki in hkrati prinašajo tudi višje davčno breme – vendar ne za vse zavezance. Spremembe bodo namreč vplivale le na določene normirance.

Spremembe vplivajo na priglasitev ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki, in sicer za zavezance, katerih prihodki so bili v davčnem letu pred priglasitvijo med 50.000 in 100.000 evrov. V teh primerih velja, da bodo ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki za davčno leto 2023 lahko priglasili tisti zavezanci, pri katerih je bila v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev (prej pet mesecev). V drugih primerih (prihodki do 50.000 evrov in/ali opravljanje dejavnosti na novo) glede priglasitve ni sprememb.

Spremembe prinašajo tudi višje davčno breme, vendar ne za vse zavezance, saj je to odvisno od višine prihodkov. Tisti, ki izpolnjujejo pogoj neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni delovni (oseba v delovnem razmerju) ali zavarovalni čas (nosilec dejavnosti), bodo davek izračunali po sledeči lestvici:

To pomeni, da bodo več davka glede na predhodno ureditev plačevali tisti, katerih prihodki iz dejavnosti presegajo 50.000 evrov.

1. PRIMER IZRAČUNA, ko letni prihodki v 2023 znašajo 55.000 EUR in je vsaj ena oseba zavarovana:

Naj ob tem spomnimo, koga štejemo za polno zavarovano osebo. To je lahko:

  • nosilec dejavnosti, ki je vključen v zavarovanje za polni delovni čas (podlaga 005) ali
  • zaposlena oseba za polni delovni čas (podlaga 001) ali
  • zaposlena oseba, ki je na porodniškem (starševskem dopustu).

Za polno zavarovano osebo ne štejemo:

  • delno upokojeno osebo,
  • nosilca dejavnosti, ki je delno zaposlen,
  • zaposlenega, ki dela krajši delovni čas,
  • zaposlenega, ki koristi starševsko varstvo.

Opomba: Zanje se davek izračuna po spodnji lestvici, do 12.500 evrov – 80 % prihodkov (glej preglednico 2)

Zavezanci, ki pogoja neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni delovni (oseba v delovnem razmerju) ali zavarovalni čas (nosilec dejavnosti) ne izpolnjujejo – v to skupino sodi tudi večina t.i. popoldanskih s.p., med drugim tudi sobodajalci –bodo davek izračunali po spodnji lestvici.

2. PRIMER IZRAČUNA, ko letni prihodki v 2023 znašajo 55.000 evrov in se pogoja neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni delovni ali zavarovalni čas ne izpolnjuje.

Vidimo lahko, da bodo več davka glede na predhodno ureditev plačevali tisti, katerih prihodki iz dejavnosti presegajo 12.500 evrov.

Konec lanskega leta sprejete spremembe zakona o dohodnini sicer čakajo še ustavno presojo.

Projekt SPOT svetovanje Goriška je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj