28. 06. 2022

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 8. 6. 2022, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

V skladu s 131. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec dolžan delavcu izplačati regres najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Izjemoma je mogoče izplačati regres do 1. novembra tekočega leta, če tako določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti delodajalca v primeru nelikvidnosti.

Kot določa ZDR-1 je potrebno izplačati regres za letni dopust delavca s polnim delovnim časom najmanj v višini minimalne plače, ki znaša 1074,43 evra.

V kolikor ima namreč delavec pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Izjema od navedenega velja za delavce zaposlene po 67. členu ZDR-1, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, in ima iz tega naslova pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Prav tako do celotnega regresa ni upravičen zaposleni, ki ni zaposlen pri delodajalcu celotno leto. V tem primeru ima namreč le do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, kar posledično pomeni, da ima pravico tudi le do sorazmernega dela regresa. V zvezi s koriščenjem sorazmernega dopusta zaradi spremembe delodajalca, mu je namreč v skladu s 161. členom ZDR-1 vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Če se delavec zaposli pri delodajalcu po 1. juliju, mu je delodajalec dolžan izplačati sorazmerni znesek regresa do konca tekočega leta. Prav tako pa lahko delodajalec ob odhodu zaposlenega, ki mu je že bil izplačan celotni regres, zahteva vračilo sorazmernega dela prejetega regresa za letni dopust glede na sorazmerni čas zaposlitve delavca pri izplačevalcu regresa za letni dopust.

Z davčnega vidika sodi regres v skladu s 37. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) med dohodke iz delovnega razmerja, kamor sodijo vsi dohodki, ki jih prejme zaposleni na osnovi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

Pri tem pa se regres za letni dopust, v skladu s 13. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo, če je izplačan v višini do 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Delodajalec pa lahko izplača tudi regres za letni dopust, ki je višji od povprečne plače zaposlenih v Sloveniji. V takem primeru mora delodajalec na vrednost razlike med izplačanim zneskom in višino povprečno plače v Sloveniji obračunati dohodnino in socialne prispevke.

Regres se lahko izplača tudi v dveh delih, če ima delodajalec tak način izplačila regresa urejen v internem aktu. Pri tem mora delodajalec, v skladu s pojasnilom Finančne uprave RS (FURS): Obračuni davčnega odtegljaja - REK obrazci (v nadaljevanju Pojasnilo), ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotoviti celotno višino regresa in od dohodka, ki se všteva v davčno osnovo, izračunati akontacijo dohodnine in socialne prispevke ter izvesti poračun že izračunane akontacije dohodnine in prispevkov od posameznih delov regresa.

Delojemalec pa ima v skladu s štirinajstim odstavkom 127. člena ZDoh-2 tudi možnost, da se mu ob izplačilu regresa pri izračunu akontacije dohodnine upošteva izvzem dohodka iz davčne osnove do 100 % povprečne plače iz davčne osnove, če o tem obvesti delodajalca. V tem primeru delodajalec ob izplačilu regresa akontacijo dohodnine izračuna, odtegne in plača od celotnega izplačanega regresa (tudi če ta ne presega 100 % poprečne plače). Ne glede na to pa se na letni ravni v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres v višini 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja.

Za konec velja omeniti, da delodajalec lahko izplača regres tudi v bonih, če to določa kolektivna pogodba dejavnosti delodajalca in ima podjetje tak način izplačila regresa opredeljenega v internem aktu. Vendar pa je tudi v tem primeru potrebno upoštevati tako zakonski rok, kot tudi ustrezno ovrednotiti bone in v primeru, ko vrednost tako izplačanega regresa za letni dopust presega višino povprečne plače, obračunati davčni odtegljaj in socialne prispevke.

Ne glede na način izplačila regresa velja izpostaviti, da mora biti le-ta izplačan v zakonskem roku.

Prav tako pa mora delodajalec, četudi je izplačal regres pod zneskom povprečne plače, v letnem obvestilu »Povzetka obračuna dohodkov za rezidente in nerezidente RS«, ki ga mora dostaviti prejemniku regresa do 31. januarja tekočega leta za minulo leto, posredovati tudi podatke o izplačanem regresu v celotnem znesku. V nasprotnem primeru pa seveda tudi s podatki o plačanih socialnih prispevkih in akontaciji dohodnine.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj