23. 04. 2013

Objavljeno: STA, 9. 4. 2013, www.sta.si

Vlada je na svoji spletni strani objavila predlog novele insolvenčnega zakona, ki med drugim predvideva uvedbo poenostavljene prisilne poravnave za samostojne podjetnike in mikro podjetja, razširitev možnosti pri konverziji terjatev v lastniški delež in možnost prenosa vodenja poslov insolventne družbe na vplačnika novih delnic.

Vlada želi z novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ga namerava v DZ poslati po nujnem postopku, med drugim zagotoviti večje možnosti za ohranjanje zdravih jeder gospodarstva, omejiti vpliv organov insolventnega podjetja na njegove odločitve, ki bi bile v prisilni poravnavi v nasprotju s cilji postopka, ter bolj zaščititi upnike, delavce in nove investitorje.

Predlog uvaja poenostavljeno prisilno poravnavo za samostojne podjetnike in mikro podjetja, ki bi bila po navedbah predlagateljev bistveno cenejši, hitrejši in pogostejši postopek finančnega prestrukturiranja.

Po predlogu bo lahko v prisilni poravnavi upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki oz. o konverziji terjatev, če tega ne bo predlagala družba oz. če predloga družbe ne bo potrdila skupščina.

Uvedli bi tudi možnost, da lahko vsaka oseba, ki je vplačala nove delnice z denarjem, ali upnik, ki je delnice vplačal s prenosom svojih terjatev, v 60 dneh po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi zahteva, da ga sodišče pooblasti za vodenje poslov insolventne družbe.

Če bi to zahtevo podalo več upnikov in bi se ti sporazumeli o skupnem vodenju, bi sodišče upravičenje za vodenje preneslo na vse vplačnike. Če pa se ti ne bi sporazumeli o skupnem vodenju, bi sodišče vodenje zaupalo na tistega, ki bi pristal, da družbi odobri posojilo za financiranje tekočih poslov v času prisilne poravnave in se hkrati za primer, če bo šla družba v stečaj, odpove pravici zahtevati povrnitev posojila. Če bi bilo takšnih vplačnikov več oz. nobenega, bi vodenje prevzel tisti, ki je vplačal najvišji denarni vložek oz., če nihče ne bi vplačal denarnega vložka, na tistega, ki je konvertiral najvišji znesek terjatev.

Delavci bi lahko podali ugovor proti vodenju prisilne poravnave, če bi družba za več kot 15 dni zamudila s plačilom plač do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

Po novem bi bili poslovodstvo in člani nadzornega sveta delavcem solidarno odgovorni za neizplačane plače iz obdobja zadnjih treh mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. S plačilom obveznosti bi ta oseba pridobila pravico v stečaju zahtevati povrnitev tega, kar je plačala, in sicer z regresno terjatvijo. Ta bi se plačala ob razdelitvi stečajne mase kot podrejena terjatev drugega vrstnega reda, iz razdelitvene mase, ki ostane po plačilu vseh prednostnih in navadnih terjatev ter morebitnih podrejenih terjatev.

V prisilni poravnavi bi se poleg veljavnega 50-odstotnega poplačilnega praga terjatev v štirih letih določila tudi vmesna dinamika plačila terjatve. Tako bi moral dolžnik v prvem letu poplačati vsaj osmino (12,5 odstotka), v drugem letu vsaj četrtino (25 odstotkov) in v tretjem letu vsaj tri osmine (37,5 odstotkov) vseh navadnih terjatev. Če dolžnik ni sposoben izkazati vsaj minimalne mere likvidnosti že v prvem letu, menijo predlagatelji zakona, je verjetnost, da bo zmogel izpolniti obveznosti do konca štiriletnega obdobja, zelo majhna.

V zakon bi pri dokazovanju pogojev za začetek stečaj dodali dodatne domneve insolventnosti, med drugim bi se štelo, da je podjetje insolventno, če ima več kot 60 dni neprekinjeno ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni blokirane račune na podlagi sklepa o izvršbi (ne pa tudi na podlagi sklepa o zavarovanju).

Upniki bodo lahko tudi zahtevali stečaj, če bo dolžnik za več kot dva meseca zamujal s plačilom svojih obveznosti v prisilni poravnavi oz. poenostavljeni prisilni poravnavi, s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom prisilne poravnave, ali z izvedbo drugih ukrepov, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja.

Upniški odbor bi imel po novem pravico pogledati dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s postopkom, in bi lahko zahteval glasovanje upnikov navadnih terjatev o razrešitvi upravitelja in imenovanju novega upravitelja.

Po novem bi omejili pristojnosti organa nadzora ali skupščine insolventnega dolžnika, med drugim na zamenjavo članov poslovodstva ali organa nadzora in sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja.

Predvidene so tudi spremembe pri javnih dražbah, kjer bi uvedli možnost draženja na podlagi padajoče cene. Izklicna cena se postavi nad likvidacijsko vrednostjo (po predlogu novele vsaj za četrtino) in se draži navzdol, dokler se eden izmed dražiteljev ne odloči, da sprejme ponujeno ceno. Z uvedbo tega sistema bi lahko preprečili trenutno dejstvo, da so prve dražbe praviloma neuspešne ali celo brez enega samega dražitelja, saj je glede na zakonsko besedilo in ureditev možna špekulacija, da bo izklicna cena na drugi dražbi bistveno nižja.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj