15. 02. 2022

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 6. 1. 2022, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določeno, da delodajalec ne sme prostega dela objaviti samo za moške ali samo za ženske, razen če določen spol predstavlja bistveni in odločilni pogoj za delo in je taka zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem. Poleg tega iz drugega odstavka 27. člena ZDR-1 izhaja, da objava prostega dela ne sme nakazovati, da daje delodajalec pri zaposlitvi prednost določenemu spolu, razen v primerih iz 1. odstavka 27. člena ZDR-1.

V primeru objave delovnega mesta glede na spol gre za diskriminacijo, ki pa je seveda prepovedana. Zato je potrebno določbo 27. člena ZDR-1 razlagati v povezavi s splošno določbo o diskriminaciji, ki je določena v 6. členu ZDR-1 in posledično tudi z odškodninsko odgovornostjo delodajalca (8. člen ZDR-1) v kolikor delodajalec krši določbo o diskriminaciji.

Poleg tega tudi iz 14. člena Ustave Republike Slovenije (URS) izhaja prepoved diskriminacije glede na spol in sicer so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom namreč enaki.[1]

Glede na to, da prvi odstavek 27. člena ZDR-1 določa prepoved objave delovnega mesta zgolj za moške ali samo za ženske, razen če določen spol predstavlja bistveni in odločilni pogoj za delo in je taka zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem, pa tega ne smemo tolmačiti, da pa je dovoljena diskriminacija na podlagi katere koli druge osebne okoliščine, ki je prav tako nedovoljena. Namreč ZDR-1 je v citiranem členu prepoved objave delovnega mesta glede na spol le poudaril, zato je potrebno glede tega upoštevati še 6. člen ZDR-1, ki določa, da mora delodajalec iskalcu ali iskalki zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: kandidatu) pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu s tem zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških.[2] To pomeni, da je prepovedana tudi javna objava delovnega mesta samo za kandidate določene narodnosti, rase ali etničnega porekla, verskega ali političnega prepričanja ali samo za kandidate s katero koli drugo osebno okoliščino (spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino).[3]

Objava prostega delovnega mesta glede na spol pa je v skladu s citiranim členom dovoljena le izjemoma in sicer če je taka osebna okoliščina bistveni pogoj za delo in je njegova določitev sorazmerna z zakonitim ciljem in tudi opravičena glede na ta cilj, kot to izhaja iz prvega odstavka 27. člena ZDR-1. Kdaj je ta izjema dopustna, pa se presoja od primera do primera oziroma v primeru spora odločajo pristojna sodišča. V vsakem primeru pa se določen spol lahko šteje kot odločilen ali bistven pogoj le v primeru, ko se določeno delo glede na naravo dela sploh ne bi moglo opravljati z delavcem drugega spola oziroma z delavcem z drugo osebno okoliščino (npr. določeno število moških in žensk v plesnem, baletnem ansamblu, v operi, ipd.).[4]

Poleg tega delodajalec v javni objavi niti ne sme nakazovati, da bo dal prednost določenemu spolu, kot to izhaja iz drugega odstavka 27. člena ZDR-1. Tako bo delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki bo objavil prosto delovno mesto v nasprotju s 27. členom ZDR-1, kaznovan z globo od 3.000 do 20.000 EUR, kot to izhaja iz šeste točke prvega odstavka 217. člena ZDR-1.

• [1] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 - UZS68, 66/00 - UZ80, 24/03 - UZ3a, 47, 68, 69/04 - UZ14, 69/04 - UZ43, 69/04 - UZ50, 68/06 - UZ121,140,143, 47/13 - UZ148, 47/13 - UZ90,97,99, 75/16 - UZ70a in 92/21 - UZ62a.
• [2] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 186-187.
• [3] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 186-187.
• [4] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str.187.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj