11. 01. 2022

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 3. 12. 2021, www.findinfo.si, Avtor: mag. Boštjan J. Turk

Samostojni podjetnik je najpreprostejša in obenem najpogostejša oblika opravljanja gospodarske dejavnosti v Sloveniji. Je pravno organizacijska oblika, ki omogoča opravljanje dejavnosti številnih poklicnim profilom - od obrtnikov, podjetniških in finančnih svetovalcev, pravnikov, zavarovalniških agentov, prevajalcev, umetnikov, ipd.

Prednost statusa samostojnega podjetnika je predvsem v tem, da je njegova ustanovitev relativno preprosta in poceni, podjetnik pa za opravljanje svoje poslovne dejavnosti ne potrebuje osnovnega kapitala, poleg tega pa lahko dejavnost opravlja tudi sam, brez poslovnih partnerjev oziroma družabnikov.

Ima pa ta status tudi določene pomanjkljivosti. Ko se namreč oseba enkrat registrira kot samostojni podjetnik, to za seboj nemudoma potegne določene stroške. Postane namreč zavezanec za plačilo socialnih prispevkov, poleg tega pa mora začeti plačevati tudi določene fiksne stroške, kot je to denimo računovodski servis, najem poslovnega prostora, ipd.

Poleg tega pa ni zanemarljivo niti dejstvo, da podjetnik, za razliko denimo od družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Kar pomeni, da mora še posebej paziti na to, da s svojim poslovanjem ne bi ustvarjal najrazličnejših dolgov.

Na kakšen način samostojni podjetnik pridobi pravico do opravljanja dejavnosti?

Tako pravico podjetnik pridobi na osnovi vpisa v Poslovni register Slovenije, ki se sicer vodi pri AJPES-u (Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve).

Prijava v Poslovni register Slovenije je brezplačna, torej ni povezana z nobenimi posebnimi upravnimi stroški. Podjetnik mora sicer pri prijavi za vpis navesti predlagani datum vpisa, ki mora biti kasnejši od dne vložitve prijave za vpis, svojo firmo in podatke o sedežu, podatke o skrajšani firmi, če jo ima, svoje podatke (ime in priimek EMŠO, davčna številka, naslov), podatke o zastopniku (z enakimi podatki kot pri njem), navedbo dejavnosti, ki jo bo  opravljal, ter izjavo, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz svojih prejšnjih poslovanj.

Kot rečeno, podjetnik za svoje poslovanje ne potrebuje osnovnega kapitala. Ta je namreč v prvi vrsti namenjen zaščiti upnikov gospodarskega subjekta. Glede na to, da samostojni podjetnik za dolgove odgovarja s svojim osebnim premoženjem, pa to jamstvo ni potrebno.

Zavezanec za plačilo socialnih prispevkov 

Podjetniki morajo biti pozorni na to, da takoj po registraciji svojega statusa postanejo zavezanci za plačilo socialnih prispevkov. Na to dejstvo naj bodo še posebej pozorni, saj se je v praksi že dogajalo, da so te prispevke »pozabili« plačevati, posledica česar so bile davčne izvršbe, zaradi katerih so nekateri končali celo v osebnem stečaju.

Samostojni podjetnik mora torej najkasneje v osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije vpisati dejavnost v davčni register, se potencialno prijaviti v register za davek na dodano vrednost (ta prijava je opcijska) ter podati prijavo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Samostojni podjetnik se mora torej vključiti v naslednje obvezne sisteme socialnih zavarovanj:

1. v pokojninsko in invalidsko zavarovanje
2. v obvezno zdravstveno zavarovanje
3. v zavarovanje za primer brezposelnosti in
4. v zavarovanje za starševsko varstvo.

Odgovornost samostojnega podjetnika

Čeprav je položaj samostojnega podjetnika na trgu precej dualističen - kar pomeni, da po eni strani figurira kot fizična oseba, po drugi strani pa kot gospodarski subjekt, ni nobenega dvoma o tem, da gre pri podjetniku za opravljanje gospodarske dejavnosti, kar pomeni, da je podvržen gospodarsko pravni zakonodaji[1].

V trenutku, ko samostojni podjetnik registrira svojo dejavnost postane gospodarski subjekt, zavezan je voditi računovodsko dokumentacijo, oddajati bilance, plačevati davke, lahko je podvržen tudi inšpekcijskemu pregledu, ipd.

Najpomembnejša posledica njegovega poslovanja pa je verjetno ta, da je jasno določeno, da za svoje obveznosti odgovarja s svojim osebnim premoženjem in ne le z morebitnim podjetniškim premoženjem, s katerim razpolaga.

To pomeni predvsem to, da svojega osebnega premoženja ne more izločiti iz premoženja, s katerim jamči za dolgove, ki jih ustvari pri opravljanju dejavnosti. Njegovi zasebni prihranki imajo v smislu odgovornosti do upnikov povsem enak status kot njegovo podjetniško premoženje, edina razlika je v tem, da primarno odgovarja s podjetniškim premoženjem, s svojim zasebnim premoženjem pa subsidiarno.

Po drugi strani pa mora iz davčnih razlogov svoje osebno premoženje in pa premoženje, ki ga uporablja pri opravljanju svoje dejavnosti zaradi morebitnega finančnega nadzora ločevati.

Vodenje poslovnih knjig

Kar se tiče vodenja podjetnikovih poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov, velja, da le-to ureja poseben slovenski računovodski standard.

Specifika vodenja poslovnih knjig podjetnika je v tem, da lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, a le, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil naslednjih dveh meril: a.) da povprečno število pri njem zaposlenih delavcev ne presega tri in da so njegovi letni prihodki nižji od 50.000 eurov, ter b.) da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eurov. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

Posebnost pri podjetniku je tudi ta, da mu ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.

Odgovornost do delavcev

Če ima samostojni podjetnik zaposlene delavce, je seveda do njih odgovoren v skladu z delovnopravno zakonodajo[2]. To pomeni, da mora spoštovati vse pravice, ki jim jih omogoča ta zakonodaja – pravico do plače, do počitka, do dopusta, do regresa, do bolniške odsotnosti. Zagotavljati jim mora varne delovne razmere, varovati njihove osebne podatke, spoštovati njihovo osebnost, ipd. Njegova odgovornost je v tem primeru enaka, kot to velja za odgovornost delodajalca, ki je denimo osebna ali kapitalska družba (d.n.o., d.o.o., d.d.). 

Če bi se samostojni podjetnik odločil zapreti svoj status, mora poskrbeti tudi za pravice zaposlenih delavcev. To pomeni predvsem to, da jim mora pravočasno vložiti odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer najmanj 30 dni pred začetkom postopka prenehanja. Delovno razmerje se namreč brez uradne odpovedi ne zaključi, čeprav bi izvedel postopek izbrisa.  Zelo pomembno je navesti tudi razlog odpovedi, saj je od tega odvisno, ali bodo zaposleni delavci na Zavodu za zaposlovanje prejeli nadomestilo v primeru brezposelnosti ali ne. V primeru odpovedi iz krivdnega razloga jim namreč nadomestilo v primeru brezposelnosti ne pripada. V primeru odpovedi iz poslovnih razlogov pa jim pripada odpravnina.

Prenehanje samostojnega podjetnika

Samostojni podjetnik sicer preneha na dan izbrisa iz poslovnega registra. Do prenehanja lahko pride iz različnih razlogov, denimo, če se tako prostovoljno odloči, če se preoblikuje v kapitalsko družbo, če umre (razen, če dediči nadaljujejo delovanje zapustnikovega podjetja), če je nad njim uveden stečaj, kot tudi, če aktivno ne deluje (nedelovanje se domneva, če podjetnik v dveh zaporednih letih ne predloži letnega poročila, čeprav je bil letno poročilo dolžan izdelati).

Pravica do denarnega nadomestila v primeru zaprtja s.p. 

V primeru zaprtja je podjetnik pod določenimi pogoji upravičen tudi do denarnega nadomestila, a ne v vseh primerih. Če je denimo zaprl svoje podjetje iz krivdnih razlogov (denimo zaradi ne izplačevanja plač, zaradi dolgov, ipd.), potem nima pravice do prejema nadomestila za brezposelnost. Če pa je razlog prenehanja opravljanja dejavnosti upravičen in pod dodatnim pogojem, da je svojo dejavnost opravljal vsaj 9 mesecev v zadnjih dveh letih oziroma vsaj 6 mesecev v zadnjem letu, potem je do takega nadomestila upravičen.

Sklep

Status samostojnega podjetnika ima kar nekaj prednosti – poleg enostavnosti ustanovitve in poslovanja, je to tudi možnost registracije podjetniškega statusa brez vplačila osnovnega kapitala. Po drugi strani pa je podjetnik, ko enkrat registrira svojo dejavnost, prevzame številne značilnosti, ki so sicer značilne za gospodarske družbe. Za podjetnika se tako recimo uporabljajo določila zakona o gospodarskih družbah o firmi, sedežu, dejavnosti podružnici in prokuri. Nobene dileme ni, da je samostojni podjetnik gospodarski subjekt.

Poleg tega pa podjetnik za svoje poslovanje odgovarja z vsem svojim premoženjem, kar je sicer tudi značilnost gospodarskih subjektov, pri katerih zakonodaja ne postavlja zahteve, da morajo razpolagati z določenim osnovnim kapitalom. Iz tega zornega kota morajo biti podjetniki še posebej pozorni na to, da pri svojem poslovanju ne ustvarjajo dolgov ali izgub, saj lahko zaradi slabega poslovanja izgubijo celo svoje nepremičnine, vozila, ter druge dragocenosti.

***

• [1] Glej člene 71.-75. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)
• [2] Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj