14. 12. 2021

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 11. 11. 2021, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

O dopolnilnem delovnem razmerju govorimo, ko delavec, ki je pri enem delodajalcu že zaposlen za polni delovni čas (to je 40 ur na teden) ali pri več delodajalcih na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas tako, da skupaj doseže polni delovni čas, sme pod določenimi pogoji ter za opravljanje določenih del, skleniti še pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom v trajanju največ osem ur na teden z drugim delodajalcem. Gre za dopolnilno delo kot možnost, ki je vezano na opravljanje deficitarnih poklicev ter drugih del, za katere ni dovolj ustrezno usposobljenih kadrov.

To možnost namreč določa prvi odstavek 147. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa, da delavec, ki dela polni delovni čas, sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del.

Kot je razvidno iz navedenega odstavka, je dopolnilno delo omejeno s tem, da je dovoljeno zgolj za opravljanje deficitarnih poklicev oziroma določenih del in da je vezan na predhodno soglasje delodajalca ali večih delodajalcev pri katerih je delavec zaposlen s polnim delovnim časom ter časovno omejen na osem ur tedensko. Navedene omejitve namreč pomenijo, da lahko delavec, ki je že zaposlen za polni delovni čas, izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas za opravljanje poklica, ki je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje označen kot deficitarni poklic, ali pa za vzgojno – izobraževalnih, kulturno – umetniških in raziskovalnih del.[1] Poleg tega je soglasje delodajalca, pri katerem je delavec zaposlen s polnim delovnim časom, pogoj za sklenitev in veljavnost pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, saj sta od negotovega dejstva odvisna nastanek in prenehanje pogodbe, kot to izhaja iz prvega odstavka 59. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Poleg tega je za dopolnilno delo določena še osem urna tedenska zakonska časovna omejitev. Navedena omejitev je določena zato, ker delavec, ki že opravlja delo na podlagi pogodbe s polnim delovnim časom, to je 40 ur na teden,  ne sme preseči 48 urnega tedenskega maksimuma, kot to izhaja iz 6b. člena Direktive 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa.[2]

Pri dopolnilnem delu gre za redno delovno razmerje, pri čemer delavec sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Na podlagi drugega odstavka 147. člena ZDR-1 je določitev načina uresničevanja pravic in obveznosti iz tega delovnega razmerja glede na pravice in obveznosti delavca pri delodajalcih, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 147. člena ZDR-1. Glede na navedeno mora tako pogodba o zaposlitvi vsebovati vse sestavine, ki jih določa 31. člen ZDR-1 in sicer:

• podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,
• datum nastopa dela,
• naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom ZDR-1,
• kraj opravljanja dela; če ni naveden točni kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,
• čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
• določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,
• določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
• določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih,
• določilo o drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,
• določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
• dolžino odpovednih rokov,
• navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in
• druge pravice in obveznosti v primerih, določenih z ZDR-1.

Pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena za opravljanje dopolnilnega dela, preneha veljati v skladu z ZDR-1, po poteku dogovorjenega časa, ali če so umaknjena soglasja delodajalcev, kjer je delavec v delovnem razmerju s polnim delovnim časom. ZDR-1 pa posebnih kazenskih sankcij v zvezi s kršitvijo te določbo ne predvideva.

***

• [1] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 880.
• [2] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32003L0088

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj