09. 11. 2021

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 3. 11. 2021, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

V zadnjih dneh je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2S), ki prinaša nekaj sprememb pri priznavanju stroškov in koriščenju davčnih olajšav, v slovenski pravni red pa prenaša tudi ureditev hibridnih neskladij.

Čeprav so bile s predhodno novelo ZDDPO-2R v slovenski pravni red skoraj v celoti prenesene določbe Direktive (EU) 2016/1164, ki določajo pravila za nevtralizirajo hibridnih neskladij, se z novelo ZDDPO-2S prenaša 9.a člen Direktive (EU) 2016/1164, ki določa obravnavo oziroma odziv pri obratnem hibridnem neskladju. Cilj novele je preko dohodkovnega obdavčenja pravnih oseb zagotoviti strožjo davčno obravnavo držav, ki spodbujajo škodljive davčne prakse oziroma niso pripravljene sodelovati v davčne namene, vendar ne na način poimenovanja in sramotenja držav, ampak s spodbujanjem pozitivnih sprememb preko trajnega in dinamičnega delovanja.

V 8.a členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki se vežejo na nacionalni seznam držav, bo tako dodatno določena navezava na seznam EU, kjer se upoštevata seznama držav:

• seznam držav, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 %, pri tem pa to niso države članice EU, ki ga potrdi Minister za finance,
• seznam Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, ki ga sprejme in posodablja Svet za ekonomske in finančne zadeve ter se objavi v Uradnem listu EU.

Z novim 67.n členom ZDDPO-2 se določajo obratna hibridna neskladja v vseh tistih primerih, ko se ena ali več oseb ali posameznikov nerezidentov, ki so skupaj neposredno ali posredno udeleženi v najmanj 50 odstotkov glasovalnih pravic, kapitalskih deležev ali pravic do deleža dobička v hibridni osebi, ki ima sedež v Sloveniji, nahajajo v državi, ki to hibridno osebo obravnavajo kot obdavčljivo osebo. Za odpravo hibridnega neskladja se šteje, da je hibridna oseba rezident Slovenije in zavezana za davek v skladu z zakoni Slovenije ali katere koli druge države. Navedeno pa se ne uporablja za kolektivni naložbeni nosilec. Po tem členu kolektivni naložbeni nosilec pomeni investicijski sklad ali nosilca, ki ima razpršeno lastništvo in nalaga v različne vrednostne papirje ter za katerega v skladu s slovensko zakonodajo veljajo predpisi o zaščiti vlagateljev.

Pri ugotavljanju davčne osnove se bo davčnemu zavezancu v skladu s spremenjenim 20. členom ZDDPO-2 od 1. januarja 2022 dalje pri oblikovanju rezervacij priznal odhodek v obračunanem znesku. Pri tem se bo priznal znesek v višini 50 % pri oblikovanju rezervacij za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravi storitev, rezervacij za reorganizacijo, za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, za pokojnine, za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi. Pri tem se pogojne dolgoročne obveznosti ne štejejo za rezervacije. V skladu s prehodnimi določbami pa se oblikovanje rezervacij za pokojnine, oblikovanje rezervacij za jubilejne nagrade in oblikovanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi, prizna kot odhodek, v obračunanem znesku, ki ustreza 100 % oblikovanih rezervacij v vsakem posameznem letu, v naslednjem petletnem obdobju, ki se začne s 1.januarjem 2022.

Še vedno velja, da se v skladu z 21. členom ZDDPO-2 odhodki zaradi prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve priznajo v obračunanih zneskih, vendar znesek teh odhodkov v davčnem obdobju ne sme presegati nižjega od naslednjih zneskov:

• zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev pod pogoji iz šestega odstavka tega člena, ali
• zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja.

Pri tem se za terjatve štejejo kratkoročne in dolgoročne poslovne terjatve, ki ne vključujejo aktivnih časovnih razmejitev.

Po novem pa bo odpis terjatev priznan kot odhodek za vse priznane terjatve, ki jih je zavezanec prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku.

Po novem bodo odhodki iz naslova reprezentance in stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora v skladu s 35. členom ZDDPO-2 priznani v višini 60 % odhodka (prej 50 %).

Spreminja pa se tudi davčna obravnava stroškov amortizacije za opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva in naložbene nepremičnine, kjer se v skladu s spremenjenim 33. členom ZDDPO-2 pri obravnavi pravice do uporabe sredstva, vzeto v najem, uporabi najvišja letna amortizacijska stopnja, ki ustreza dejanski dobi pogodbenega najema tega sredstva.

Pri koriščenju davčnih olajšav se spreminjajo pogoji koriščenja olajšave za zaposlovanje po 55.b členu ZDDPO-2. Tako bo lahko davčni zavezanec, ki na novo zaposli osebo, mlajšo od 29 let, ali osebo, starejšo od 55 let, ali osebo s poklicem, za katerega na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev in pod pogojem, da ta oseba v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi, uveljavil znižanje davčne osnove v višini 45 % plače te osebe, vendar največ v višini davčne osnove V kolikor pa bo šlo za prvo zaposlitev osebe mlajše od 25 let, pa bo davčni zavezanec lahko koristil davčno olajšavo v višini 55 % plače osebe, vendar največ v višini davčne osnove.

Zavezanec bo lahko uveljavil olajšavo za prvih 24 mesecev zaposlitve teh oseb v davčnem letu zaposlitve in v naslednjih davčnih letih do poteka 24 mesecev. Pri tem pa bo lahko zavezanec uveljavil olajšavo za zaposlitev osebe s poklicem v primanjkljaju, če bo poklic v primanjkljaju objavljen na seznamu poklicev v primanjkljaju, ki bodo opredeljeni s posebnim pravilnikom in objavljeni vsaj vsaki dve leti enkrat, upoštevaje razpoložljivost kandidatov v tem poklicu, raven usposobljenosti, delovne pogoje in druge strukturne dejavnike. Koriščenje olajšave za zaposlovanje mlajših od 29 let in starejših od 55 let se izključuje z olajšavo za zaposlovanje oseb s poklicem v primanjkljaju. Koriščenje olajšav za zaposlitev mlajših od 25 let pa se izključuje z drugimi olajšavami za zaposlovanje, kot tudi z olajšavo za zaposlovanje invalidov.

Novela na novo določa olajšavo za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove. V skladu z novim 55.c členom ZDDPO-2 sem sodijo vlaganja v računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke ter vlaganja v okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb in uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost. Pri tem velja izpostaviti, da:

• se navedena olajšava izključuje z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (55. člen) in olajšava za investiranje (55.a člen)
• davčni zavezanec ne more uveljavljati olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v tistem delu, ko so bila ta vlaganja financirana iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.

Spreminja se tudi olajšava za izvajanje praktičnega dela. V skladu s 57. členom ZDDPO-2 tako davčni zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar po novem največ v višini 80% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju.

Spreminja pa se tudi koriščenje olajšav za donacije po 59. členu ZDDPO-2, ki vključujejo tudi športne namene in sicer do zneska, ki ustreza 1% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja, z izjemo donacij za vrhunski šport, kjer se bo priznalo do 3,8 % prihodkov.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj