28. 09. 2021

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 13. 9. 2021, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje obveznosti delavca v členih od 33. do vključno 42. člena. Med obveznosti delavca ZDR-1 opredeljuje obveznost delavca, da opravlja delo, obveznost delavca, da obvešča delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja, prepoved škodljivega ravnanja in obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Že iz same definicije delovnega razmerja izhaja, da je delovno razmerje opredeljeno kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.[1] V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti.[2] Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da je ena izmed temeljnih značilnosti delovnega razmerja podrejenost delavca delodajalcu, pri čemer je delavec dolžan delo opravljati pod navodili in nadzorom delodajalca. To pomeni, da mora delavec opravljati delo tako, kot mu naroči delodajalec seveda pod pogojem, da navodila za delavca niso škodljiva oziroma niso nezakonita.

Ko je pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem sklenjena, je med njima nastalo pogodbeno razmerje oziroma delovno razmerje. Kot že prej navedeno pa je delovno razmerje med delavcem in delodajalcem razmerje, kjer se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Pri tem pa mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kot to izhaja iz prvega odstavka 34. člena ZDR-1. Pri tem je potrebno poudariti, da je delavec dolžan upoštevati zgolj tista navodila, ki se nanašajo na opravljanje dela, ki so dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.[3]

Lahko pa delavec odkloni opravljanje dela po navodilih ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev, kot to določa drugi odstavek 34. člena ZDR-1. To pomeni, da ima delavec pravico odkloniti delo, čeprav je dobil navodilo od delodajalca, če delavec ve, da mora nekaj narediti, za kar ve, da je nezakonito oziroma ve, da gre za protipravno dejanje oziroma za prekršek ali celo kaznivo dejanje.[4]

Pri tem je pomembno opozoriti še na določbe Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), ki v XII. poglavju določa tiste pravice in obveznosti javnih uslužbencih, pri katerih zaradi splošnega javnega interesa ne more veljati splošno delovno pravo (ZDR-1) in kolektivne pogodbe.[5] Prvi odstavek 94. člena ZJU določa, da mora javni uslužbenec pri opravljanju dela upoštevati navodila nadrejenega, razen če po zakonu ni vezan na ravnanje po navodilih nadrejenih oseb. Poleg tega iz drugega odstavka 94. člena ZJU izhaja, da lahko javni uslužbenec zahteva pisno odredbo in pisno navodilo, če meni, da je vsebina ustne odredbe ali ustnega navodila nejasna. Na podlagi pisne odredbe in pisnega navodila mora opraviti zahtevano delo oziroma ga opraviti na zahtevan način. Javni uslužbenec lahko zahteva pisno odredbo in pisno navodilo, če meni, da bi izvršitev ustne odredbe oziroma navodila pomenila protipravno ravnanje oziroma povzročila škodo.[6] Tako lahko javni uslužbenec odkloni izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila protipravno ravnanje, kot to izhaja iz četrtega odstavka 94. člena ZJU. Mora pa javni uslužbenec odkloniti izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila kaznivo dejanje.[7] Javni uslužbenec je prost odškodninske in disciplinske odgovornosti, če je storil disciplinsko kršitev oziroma povzročil škodo z izvršitvijo pisne odredbe oziroma navodila nadrejenega, ali z izvršitvijo ustne odredbe, če nadrejeni kljub njegovi pisni zahtevi ni izdal pisne odredbe oziroma navodila.[8]

Če delavec ne upošteva navodila delodajalca, ima delodajalec možnost sprožiti disciplinski postopek ali odškodninsko odgovornost po ZDR-1. Poleg tega pa lahko delodajalec prične tudi s postopkom redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZDR-1.

***

• [1] Kot to določa prvi odstavek 4. člena ZDR-1.
• [2] Kot to določa drugi odstavek 4. člena ZDR-1.
• [3] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 221.
• [4] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 221-222.
• [5] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 222.
• [6] Kot to izhaja iz tretjega odstavka 94. člena ZJU.
• [7] Kot to izhaja iz petega odstavka 94. člena ZJU.
• [8] Kot to izhaja iz šestega odstavka 94. člena ZJU.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj