31. 08. 2021

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 2. 8. 2021, www.findinfo.si, Avtor: Tanja Bohl

V 130. členu ZDR-1 je določeno, da delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Če višina povračila stroškov v zvezi z delom ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določi s podzakonskim aktom.

Pravica do povračila stroškov prehrane med delom je lahko pogojena samo z dejanskim nastankom stroškov prehrane, torej s prisotnostjo na delu, kar pomeni, da navedena pravica ne more biti, niti delno, pogojena s kakšnim drugim pogojem. Stroški prehrane v zvezi z delom delavcu nastanejo vsak dan, ko je na delu, zato je v skladu z namenom pravice do povračila stroškov prehrane med delom bistveno, da je temu prilagojena tudi dinamika izplačevanja ZDR-1 v četrtem odstavku 130. člena določa, da je delodajalec dolžan delavcu povrniti stroške v zvezi z delom mesečno).

V Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije, ki vas kot delodajalca zavezuje, pa je v 76. členu določeno, da delavec, ki je prisoten na delu najmanj štiri ure, je upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom, če mu delodajalec ne zagotovi brezplačnega toplega obroka. Sama višina pa je določena v tarifni prilogi predmetne kolektivne pogodbe.

Kot izpostavljeno zgoraj, pravica do izplačila stroškov prehrane je torej lahko pogojena samo z dejanskim nastankom stroškov prehrane, saj gre za refundacijo oz. povračilo nastalih stroškov, pri čemer kolektivna pogodba izplačilo veže na prisotnost na delu najmanj štiri ure dnevno. Ker menimo, da pravica do povračila stroškov prehrane ne more biti drugače urejena, je delodajalec glede na navedeno dolžan vsem delavcem izplačati povračilo stroškov prehrane v enaki višini.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj