Ustanovitev podjetja v Romuniji

Ustanovitev podjetja v Romuniji

24. 08. 2021

Vir in informacije: Delo, 19. 5. 2021, https://svetkapitala.delo.si/, Avtorja: Barbara Hribar in Boštjan J. Turk

Koliko časa traja postopek ustanovitve družbe in stroški

 

                TRAJANJE:                      

POSTOPEK: 

STROŠKI:

1.

Preverjanje razpoložljivosti imena družbe in rezervacija imena pri ONRC

 

Preverjanje je mogoče on-line v bazi trgovinskega registra (ONRC). Med drugim ime ne sme vsebovati nekaterih besed (npr. academie, universitate, ?), oz. se zanje zahteva odobritev vlade (national, român, institut). Trgovski register o rezervaciji imena izda potrdilo, ki je veljavno 3 mesece.

on-line postopek

72 RON

2.

Odprtje bančnega računa družbe pri komercialni banki in depozit osnovnega kapitala

 

Za odprtje bančnega računa se predložijo overjene kopije potrdila o razpoložljivosti imena, akt o ustanovitvi družbe, dokazilo o sedežu in pooblastilo zastopniku (če je primerno).

 
Banka izda dokument, ki potrjuje depozit osnovnega kapitala.
Nekatere banke zaračunavajo provizijo, načeloma pa je odprtje računa brezplačno.

1 dan

brezplačno

3.

Vpis v register družb pri trgovinskem registru ONRC

 

V enotnem postopku se opravijo naslednji postopki:

  • vpis v register družb,
  • registracija za davke in socialne prispevke,
  • izdaja dovoljenj na področju varnosti hrane in veterinarsko-sanitarne zaščite, varstva okolja in varstva pri delu, na podlagi izjave o lastni odgovornosti;
  • objava v uradnem listu.

3 dni

okoli 600 RON

4.

Prijava za VAT

 
Davčni zavezanci za VAT se prijavijo pri Davčni upravi (ANAF) z obrazcem 098 in 088 hkrati z vlogo za vpis v register.

1 teden (hkrati s prejšnjim postopkom)

brezplačno

5.

Prijava zaposlenih teritorialnemu inšpektoratu za delo

 

Družba se prijavi na krajevno pristojni teritorialni inšpektorat za delo (Inspectoratul Teritorial de Munca)

on-line postopek

brezplačno

Vir: Svetovna banka 2017, CCIR 2017

Dodatne informacije: Registracijski organ: ONRC in Agencija za promocijo tujih naložb: InvestRomania.

Katere vrste oziroma organizacijske oblike podjetij/družb poznamo?

  • Delniška družba (Socitate de actiuni, SA):

Ustanovitelji / družbeniki: Delniško družbo lahko ustanovi dvoje ali več fizičnih ali pravnih oseb. Ni omejitev glede državljanstva ali bivališča.

Kapital: Najnižji kapital za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo znaša 90.000 RON, najmanjša nominalna vrednost delnice pa je 0,1 RON. Ena delnica predstavlja en glas na skupščini. Deleži se izdajo v obliki vrednostnih papirjev. Ob ustanovitvi je treba vplačati najmanj 30% osnovnega kapitala, ves kapital pa mora biti vplačan najkasneje v enem letu od ustanovitve.

Organi upravljanja: Skupščina delničarjev je najvišji organ upravljanja v delniški družbi. Sestaja se najmanj enkrat letno. Pri glasovanju predstavlja ena delnica en glas. Večina odločitev se sprejema z navadno večino glasov, za nekatere odločitve je predpisana kvalificirana večina. Družba ima lahko enotirni (upravni odbor) ali dvotirni (uprava in nadzorni svet) sistem upravljanja. Pri enotirnem upravljanju ima družba enega ali več direktorjev, za katere ni omejitev glede državljanstva ali bivališča. Imenuje jih skupščina družbenikov, lahko pa jih določi že akt o ustanovitvi. Ni nujno, da je direktor ali član uprave tudi družbenik v družbi. Družbe, ki kotirajo na borzi, morajo imeti najmanj 3-članski upravni odbor. Pri dvotirnem upravljanju ima družba upravo, ki vodi poslovanje družbe in nadzorni svet, sestavljen iz najmanj šestih članov, od katerih mora biti vsaj eden pooblaščeni računovodja.

  • Družba z omejeno odgovornostjo (Societate cu Raspundere Limitata, SRL):

Ustanovitelji / družbeniki: Družbo z omejeno odgovornostjo lahko 1 do 50 pravnih ali fizičnih oseb, za katere ni omejitev glede državljanstva, sedeža ali bivališča. Družbo lahko ustanovi tudi ena sama oseba.

Kapital: Najnižji kapital za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo znaša 200 RON, posamezen delež ne sme biti manjši od 10 RON. En delež predstavlja en glas na skupščini. Deležev ni mogoče prosto prenašati, niti zastaviti. Prenosi deležev na tretje osebe so mogoči le, če to na skupščini izglasujejo družbeniki, ki predstavljajo tri četrtine kapitala družbe. Prenosi morajo biti vpisani v register družb.

Organi upravljanja: Glavni organ upravljanja v družbi z omejeno odgovornostjo je skupščina družbenikov, ki se sestaja najmanj enkrat letno in odloča o vseh pomembnih vprašanjih. Na skupščini sodelujejo vsi družbeniki; vsak družbenik ima toliko glasov, kolikor ima deležev v družbi. Za večino odločitev zadošča navadna večina, za spremembe aktov družbe in druga pomembna vprašanja, določena v statutu, pa je potrebno soglasje vseh družbenikov, razen če je v statutu določeno drugače. Družba ima enega ali več direktorjev, za katere ni omejitev glede državljanstva ali bivališča. Imenuje jih skupščina družbenikov, lahko pa jih določi že pogodba o ustanovitvi. Ni nujno, da je direktor ali član uprave tudi družbenik v družbi.

Akt o ustanovitvi lahko določa, da ima družba nadzorni odbor, ki mora imeti najmanj tri člane. V tem primeru se uporabljajo določila, ki veljajo za delniške družbe.

Poleg teh dveh oblik podjetij, pa imajo v Romuniji še ostale družbe:

  • Societate in nume Colectiv (SNC) oziroma družba z neomejeno odgovornostjo
  • Societate in comandita simpla (SCS) oziroma komanditna družba
  • Societate in comandita pe actiuni (SCA) oziroma komanditna družba

Davčno okolje

1.Stopnja DDV (Davek na dodano vrednost - Value Added Tax - VAT oziroma Taxa pe valoarea adăugată - TVA):

Plačuje se za dobave večine blaga in storitev. Standardna stopnja je 19 %. Znižane stopnje znašajo 9 % in 5 %. Za izvoz velja ničelna stopnja.

Registracija je obvezna za osebe, ki opravljajo obdavčljive transakcije, ki letno presegajo 100.000 EUR.

Glavni davčni zakoni: Davčni zakonik; davčni sporazumi: Romunija ima sklenjenih 85 davčnih sporazumov, med drugim s Slovenijo (MP-št. 25/02).

Koristne povezave: Carinska uprava: ANAF, Directia Generala a Vamilor

2.Stopnja davka na distribuirani dobiček (Corporate tax):

Standardna davčna stopnja davka na dobiček podjetij znaša 16 %. Mikro podjetja so, odvisno od pogojev, ki jih izpolnjujejo, obdavčena s 3 %, 2 % ali 1 % davčno stopnjo.

Davčni zavezanci davka na dobiček podjetij so rezidenti (družbe, ki imajo v Romuniji registriran sedež ali imajo v Romuniji dejanski center uprave) in nerezidenti. Rezidenti plačujejo davek na dobiček podjetij od dohodka, ustvarjenega v Romuniji in v tujini, nerezidenti pa od dohodka, ustvarjenega v Romuniji.

Davčna osnova je bruto letni dohodek, zmanjšan za priznane stroške.

Dividende, ki jih rezidenčna družba prejme od rezidenčne družbe, so izvzete iz davčne osnove.

Kapitalski dobički so vključeni v davčno osnovo; ob izpolnjevanju nekaterih pogojev pa so lahko iz davčne osnove izvzeti.

Neto izgube iz poslovanja se lahko prenašajo naprej za obdobje 7 let. Prenos izgub nazaj ni dovoljen.

Davčne olajšave: do 50 % znižanje davka na dobiček za naložbe na področju R&D, olajšave za naložbe v tehnologijo idr.

#Odpiramo vrata tujine

Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.

3. Dohodnina (Income tax) - fizične osebe: 10%

Stopnja dohodnine v Romuniji je pavšalnih 10%. Posamezniki, ki so zavezani romunskemu davku, vključujejo rezidente s stalnim prebivališčem in rezidente, ki nimajo stalnega prebivališča, ki so zaposleni v stalni poslovni enoti, opravljajo samozaposlene dejavnosti ali prejemajo druge dohodke iz Romunije.

4. Davek po odbitku:

Dividende: 5 %

Davek po odbitku za dividende in druge oblike distribuiranih profitov, ki jih domača družba izplača nerezidentom, znaša 5 %. Sklenjeni mednarodni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja (MP-št. 25/02) prav tako določa 5 % davčno stopnjo. Če izpolnjujejo pogoje (10 % kapitalska udeležba in obdobje lastništva najmanj 1 leto) lahko slovenska podjetja uveljavijo popolno oprostitev davka po odbitku v skladu z Direktivo o sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb.

Obresti: 16 %

Davek po odbitku za obresti, ki jih domača družba izplača nerezidentom, znaša 16 %. Uveljavijo se lahko znižanja in oprostitve iz Direktive o obrestih in licenčninah in iz sklenjenega mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

V skladu z Direktivo o obrestih in licenčninah lahko slovenska podjetja uveljavijo ob izpolnjevanju pogojev popolno oprostitev davka po odbitku. Sicer lahko uveljavljajo znižane stopnje v skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (MP-št. 25/02), ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 5 % obresti. Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.

Dohodki iz pravic intelektualne in industrijske lastnine: 16 %

Davek po odbitku za plačila uporabe pravic industrijske in intelektualne lastnine nerezidentom znaša 16 %. Uveljavijo se lahko znižanja in oprostitve iz Direktive o obrestih in licenčninah in iz sklenjenega mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

V skladu z Direktivo o obrestih in licenčninah lahko slovenska podjetja uveljavijo ob izpolnjevanju pogojev popolno oprostitev davka po odbitku. Sicer lahko uveljavljajo znižane stopnje v skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (MP-št. 25/02), ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 5 % bruto zneska plačila. Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.

Plačila podpornih tehničnih storitev: Za storitve podpornih tehničnih storitev se plačuje 16 % davek po odbitku. Slovenska podjetja lahko uveljavljajo oprostitev v skladu s sklenjenim mednarodnim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja MP-št. 25/02.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj