06. 11. 2012

Objavljeno: Podjetnik, September 2012, www.podjetnik.si, Avtor: Mojca Kunšek

Po novem bo zaposlovanje oseb iz tretjih držav pod strožjim nadzorom, na črno zaposlene osebe pa bodo lahko pri pristojnih nadzornih organih vložile pritožbo zaradi zaposlitve na črno.

Konec julija je začel veljati Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-C, Uradni list RS, št. 57/2012), ki slovenski pravni red prilagaja evropski zakonodaji. Določbe novele prinašajo nekaj natančnejših opredelitev zaposlovanja na črno, kamor se po novem šteje tudi nezakonita zaposlitev državljana tretje države, določene so višje globe za zakonske kršitve, še vedno pa je nadzor nad delom na črno ena od temeljnih prioritet inšpektorata za delo. Temeljni namen zakonskih sprememb je namreč omejevanje pojava sive ekonomije ter dolgoročno izboljšanje položaja delavcev v Republiki Sloveniji.

Zaposlovanje na črno ima namreč številne negativne učinke. Na eni strani za delavce, ki so zaposleni na črno, saj ti niso vključeni v obvezna zavarovanja, na primer za primer nezgode pri delu, prav tako pa imajo težave pri uveljavljanju pravic, ki sicer pripadajo zakonito zaposlenim delavcem, po drugi strani pa tudi v širšem družbenem kontekstu, saj delodajalci z neplačevanjem davkov in prispevkov ne prispevajo v državni proračun oziroma v druge državne blagajne, kar posledično obremenjuje vse državljane.

Po poročilu inšpektorata za delo so inšpektorji v prvih sedmih mesecih leta ugotovili, da kar 70 odstotkov kršiteljev z delavcem ni sklenilo pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca niso prijavili v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Med delodajalci v prekršku je bilo tudi 20 odstotkov takih, ki so zaposlili tujca v neskladju s predpisi o zaposlovanju tujcev ali pa je šlo celo za osebo brez državljanstva. Med preostalimi kršitvami je bilo prisotno delo študenta ali dijaka brez napotnice ali z napotnico na drugo ime ter druge oblike dela na črno.

Spremembe in kazni, ki jih prinaša novela

Ena glavnih sprememb so dopolnitve 2. člena ZPDZC, po katerih se za nezakonito prebivanje šteje prebivanje državljana tretje države, ki v Republiki Sloveniji ne prebiva v skladu z določbami zakona, ki ureja vstop, prebivanje in odstranitev tujcev, ali zakona, ki ureja mednarodno zaščito. Posledično se za nezakonito zaposlitev šteje zaposlitev nezakonito prebivajočega državljana tretje države, pri čemer je državljan tretje države državljan države, ki ni država članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije ali ni družinski član državljana države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije.

V skladu s 5. členom ZPDZC je prepovedano zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti:

• z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje (izpolnjena morata biti oba pogoja),
• zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v neskladju s predpisi o zaposlovanju tujcev,
• omogoči delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela ali če omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba,
• nezakonito zaposli državljana tretje države.

Novela ZPDZC pa določa tudi več pravic na črno zaposlene osebe. Tako lahko na črno zaposlena oseba kadar koli med zaposlitvijo na črno pri pristojnih nadzornih organih vloži pritožbo zoper pravno osebo, podjetnika ali posameznika zaradi zaposlitve na črno. Prav tako pa lahko na črno zaposlena oseba, ki ni prejela vseh zakonsko zahtevanih plačil, uveljavlja vsa predpisana plačila neposredno pred sodiščem.

Če pravna oseba, podjetnik ali posameznik ali na črno zaposlena oseba ne dokaže, koliko časa je trajala zaposlitev, pa se šteje, da je bila oseba na črno zaposlena tri mesece.

Pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki na črno zaposli brezposelno osebo, mora poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno najmanj v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, če oseba v tem času ni bila prijavljena v obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi delovnega razmerja.

Več

Več informacij Zavoda RS za zaposlovanje o zaposlovanju tujcev iz tretjih držav

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj