28. 04. 2021

Datum: 13. maj 2021, od 11.30 do 13.00 ure

Kraj: na spletu

Ste kdaj pomislili, da bi lesena okna in lesene konstrukcije postale del interneta stvari?

Slovenija je dežela gozdov, ki prekrivajo okoli tri petine njene površine in tako glede na delež gozdnih površin v Evropi zaseda četrto mesto. Po tem kriteriju je tudi petindvajseta na svetu. Uporaba lesa se že iz tega vidika zdi logična.

Les je naš naravni, obnovljiv vir. Ima številne namene uporabe, nudi pa tudi številne razvojne izzive.

Eden takšnih je razvoj lesenih konstrukcijskih in okenskih sistemov, ki bodo omogočali izgradnjo večnadstropnih modularnih lesenih stavb z integriranimi, novo razvitimi senzorskimi tehnologijami, s katerimi bo omogočeno spremljanje kakovosti lesa in lesenih izdelkov v realnem času ter napovedovanje in podaljšanje njihove življenjske dobe.

S tem izzivom se ukvarja osem partnerjev, ki sodelujejo v konzorciju projekta WOOLF. To so štiri slovenska prodorna in razvojno usmerjena podjetja ter štiri raziskovalne in izobraževalne organizacije:

• M SORA, ki razvojno raziskovalni projekt tudi vodi, ukvarja pa se z izdelavo lesenih oken ter oken iz lesa in aluminija,
• REM, ki razvija in izdeluje modularne montažne objekte,
• L-Tek, ki se ukvarja z raziskavami, razvojem in proizvodnjo elektronskih modulov, elektromehanskih komponent in programskih rešitev ter
• XLAB, ki je osredotočeno na področje tehnologije oddaljenega namizja, upravljanja in avtomatizacije hibridne infrastrukture, varnosti in zasebnosti, interneta stvari in podatkovne analitike.
• Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vodilna raziskovalna organizacija, ki deluje na področju lesarstva v Sloveniji, s poglobljenim znanjem o lesu in lesnih kompozitih ter sodobnih tehnologijah za predelavo in obdelavo lesa, raziskovalci in strokovnjaki oddelka pa sodelujejo v številnih raziskovalnih in razvojnih projektih,
• Zavod za gradbeništvo Slovenije, mednarodno priznana raziskovalna organizacija na področju gradbeništva, usmerjena v razvoj novih materialov in tehnologij,
• InnoRenew CoE, nov slovenski raziskovalni center, ki se s svojimi raziskavami osredotoča na izboljševanje in razširjanje trajnostne gradnje ter
• Gozdarski inštitut Slovenije.

Partnerji projekta bodo predstavili:

• Leseni prefabriciran modularni konstrukcijski sklop, ki omogoča večnadstropno modularno gradnjo z lesom.
• Lesen pameten okenski sistem, ki omogoča monitoring v realnem času, s tem vključevanje okenskih elementov v sistem pametne hiše, z namenom podaljševanja življen jske dobe oken.
• Senzorji, ki lesene elemente povežejo v internet stvariin omogočajo merjenje vlage in napetosti v lesu.
• IKT sistem za učinkovito zbiranje, procesiranje, vizualizacijo in hrambo podatkov ter parametrov, ki vplivajo na kakovost in življenjsko dobo lesenih elementov in konstrukcij.
• Postopek mineralizacije lesa, ki z globokim prodiranjem impregnacije v les omogoča izboljšanje trajnosti in požarne odpornosti lesenih elementov in konstrukcij.
• Spremljanje lesenih elementov in konstrukcij s senzorji v praksi, vključno s primerjavo alternativnih drevesnih vrst in odsluženega lesa.

Poleg gozdov in v njih prosto živečih medvedov, kar je v Evropi že skoraj redkost, je Slovenija edinstvena tudi po lesenih kozolcih. Verjetno si nekdanji tesarski mojstri, ki so ustvarjali te objekte, tako značilne za slovensko kulturno krajino, niti v sanjah niso predstavljali, da se bodo nekoč v prihodnosti neki drugi ljudje, s podobno ljubeznijo do lesa ukvarjali še z internetom stvari, senzorji in shranjevanjem podatkov v oblaku. (In najverjetneje še ne dolgo nazaj tudi marsikdo drug ne.)

Predavanje, ki je za udeležence brezplačno, organizira Slovenski gradbeni grozd in spada v sklop aktivnosti prenosa znanj in kompetenc, na prednostnih področjih delovanja, ki so krožno gospodarstvo ter energijsko učinkovita in trajnostna gradnja, digitalizacija v gradbenem sektorju, inovacije in novi poslovni modeli ter mednarodno sodelovanje.

Informacije o svojem delu redno objavlja na omrežjih Facebook, LinkedIn in Twitter.

Dodatne informacije in prijave

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj