23. 03. 2021

Vir in informacije: Enterprise Europe Network, 17. 3. 2021, https://een.si/

Trajnostna naravnanost podjetij, zelene tehnologije in inovacije pripomorejo k reševanju okoljske, družbene in gospodarske problematike. S spremembami v trajnostnem poslovanju podjetij, novimi poslovnimi modeli, proizvodnimi procesi, boljšimi sistemi ravnanja z okoljem in osveščeno potrošnjo lahko zmanjšamo vplive na okolje in stroške poslovanja oz. proizvodnje. Izziv je razvoj in oblikovanje novih izdelkov z daljšo življenjsko dobo, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, predelati ali reciklirati. Trajnostno poslovanje prinaša številne priložnosti za razvoj novih zelenih tehnologij, novih zelenih delovnih mest, učinkovitejše upravljanje z naravnimi viri. Trajnostno poslovanje podjetij ustvarja in ohranja višjo dodano vrednost in konkurenčne prednosti na trgu ob istočasnem zmanjševanju okoljskih tveganj, ki negativno vplivajo na ljudi in okolje.

Definicij trajnostnega razvoja je veliko, najbolj preprosta je definicija Svetovne komisije Združenih narodov za okolje in razvoj, ki definira trajnostni razvoj kot »proces sprememb, kjer so uporaba virov, smer tehnološkega razvoja in spremembe institucij usklajene in s tem omogočajo razvoj prihodnjim generacijam. Trajnostni razvoj ima za cilj doseganje ravnotežja med sedanjo potrošnjo virov in zmogljivostmi naravnih sistemov na ravni, ki bo to koriščenje v enaki meri dopuščala tudi prihodnjim generacijam«.

Trajnostno poslovanje

Trajnostno poslovanje (angl. corporate sustainability) izhaja iz modela trajnostnega razvoja (angl. sustainable development) in se osredotoča na ohranjanje narave in podpiranje skupnosti pri ustvarjanju izdelkov in storitev v prihodnosti, pri čemer se upošteva tako ekonomske kot tudi neekonomske koristi posameznika, družbo in gospodarstvo (Shepherd & Patzelt, 2010). Trajnostno naravnana podjetja s svojim poslovanjem prispevajo k ekonomskemu, družbenemu in socialnemu razvoju.

Trajnostna naravnanost se po Epstein & Rejc Buhovac (2014) nanaša na:

• etiko - visoki standardi in praksa v poslovanju z deležniki (človekove pravice, upoštevanje delavcev, etični kodeks obnašanja, izobraževanje in podpora),
• korporacijsko upravljanje (učinkovito inkonsistentno upravljanje sredstev v skladu z interesi vseh deležnikov, strateške usmeritve, finančni in nefinančni kazalniki),
• transparentnost poslovanja (razkritje informacij deležnikom – zunanjim in notranjim),
• poslovne odnose (partnerski odnosi in dolgoročni stabilni odnosi, da bi zagotovili kakovost in konkurenčnost),
• finančno donosnost (donos na vložena sredstva in ohranjanje sredstev podjetja, interesi investitorjev morajo biti jasno opredeljeni, hkrati upoštevanje vseh deležnikov),
• vključenost razvoja družbe in gospodarstva (v obojestranskem interesu je, da se izboljšajo pogoji življenja v družbi na različnih področjih, tudi v kulturi, izobraževanju, zdravstveni varnosti in pri ekonomskem razvoju),
• oblikovanje vrednosti izdelka (zaveze do kupcev, potrebe, pravice, vpliv izdelkov na deležnike),
• ravnanje z zaposlenimi (dejanska praksa, ne samo standardi, osebni in profesionalni razvoj, zaposleni so upoštevani kot spoštovanja vredni partnerji, dobri delovni pogoji, solidna plača in ugodnosti, priložnost za razvoj),
• varstvo okolja (zaščita in ohranjanje okolja ter promocija trajnostne naravnanosti z izdelki, procesi, storitvenimi in drugimi aktivnostmi, zmanjšanje porabe energije, naravnih virov, vode, zmanjšanje odpadkov in emisij, reciklaža, manj embalaže ipd.).

Trajnostna poslovna strategija in kazalniki trajnostne ter poslovne uspešnosti

Kot ugotavlja Alenka Hren iz javne agencije SPIRIT Slovenija, logična pot do trajne poslovne uspešnosti, ki temelji na trajnostnih vrednotah, za podjetje pomeni, da poslovno strategijo in poslovne modele v celoti transformira v trajnostno smer. Trajnostna strategija ni ločena strategija, kot na primer strategija razvoja kadrov ali informatike, temveč je to celovita poslovna strategija, ki jo podjetje zastavi na novo. Skladno s tem so postavljeni tudi vsi kazalniki uspešnosti. Podjetje si postavi ločene kazalnike uspešnosti na posameznem trajnostnem področju, ki pa vedno vključuje okoljski, družbeni in ekonomski vidik, posledično pa seveda tudi finančnega.

• Okoljski kazalnik uspešnosti - na letni ravni lahko predstavlja odstotek skrajšanih ključnih poslovnih procesov, odstotek povečane porabe letne energije iz obnovljivih virov, odstotek znižanja skupne porabe vode, odstotek povečane uporabe materialov, ki so pridobljeni iz snovnih tokov … Uspešnost na daljši rok pa se lahko meri z odstotkom zmanjšanja skupnega ogljičnega odtisa.
• Družbeni vidik trajnosti - številni komunikacijski projekti, s katerimi podjetje komunicira svoje trajnostno delovanje, odstotek zaposlenih, ki aktivno sodelujejo v trajnostnih projektih, odstotek delovnih mest, za katere so bile izvedene ocene tveganja za poslabšanje poklicnega zdravja in varnosti. Dolgoročni učinek, ki se meri, pa je na primer število družbenih problemov, ki so se izboljšali na osnovi inovativnih trajnostnih projektov podjetja.
• Ekonomski vidik trajnosti - na kratki rok se lahko izmeri število dobaviteljev, ki so vpeljali trajnostne kodekse poslovanja, število partnerstev z lokalnimi podjetji, število lokalih start up podjetij, ki jih je podjetje podprlo tako ali drugače. Dolgoročni vidik uspešnosti pa se meri na primer s številom ustvarjenih novih delovnih mest v lokalnem okolju, v izboljšani kupni moči lokalnega okolja, itd.
• Kazalniki finančne uspešnosti - na kratki rok se lahko merijo z odstotkom zmanjšanja stroškov porabe energije, vode , primarnih surovin na enoto oz. izdelek in z odstotkom rasti skupnih čistih prihodkov od prodaje trajnostnih produktov. Na dolgi rok pa na primer prihranke na račun nižje fluktuacije zaposlenih in odstotek rasti dodane vrednosti na zaposlenega.

Vsako podjetje ima svoje specifike in vsako podjetje nastavlja svoje kazalnike glede na svoj izdelek oz. storitev in glede na obliko podjetja, ugotavlja Alenka Hren iz SPIRIT Slovenija. Če ima podjetje z vstopom na pot trajnostnega poslovanja iskrene in jasne namene, lahko na dolgi rok ta, sicer zahtevna pot prinese izjemne poslovne rezultate. To se odraža na vseh ravneh procesa, tudi pri postavljanju kazalnikov, kjer gre za odgovoren proces. Če podjetje jasno in namensko postavi kazalnike, ki bodo podajali realna dejstva, je to lahko pobuda za ukrepanje, izboljšanje, spreminjanje in sprejemanje odgovornosti, pa tudi vseh posledic. Potrebno pa se je zavedati, da je izboljšanje trajnostne in finančne uspešnost hkrati težko verjetna na kratek rok. Učinki, ki so posledica trajnostnega delovanja, se ne pokažejo takoj, zato je za podjetja pomembno, da to razumejo in ustrezno naravnajo svoja pričakovanja. Izzivi na poti so povezani z vložki, procesi, vodenjem, verodostojnim in iskrenim komuniciranjem z vsemi vključenimi deležniki - zunanjimi in notranjimi, ter skrbnim nadzorom in upravljanjem s povratnimi informacijami.

Trajnostna strateška poslovna transformacija v slovenski praksi

Kot navaja Hrenova, se je veliko slovenskih podjetij zavestno odločilo za prevetritev svojega načina poslovanja in vpeljati trajnostne vidike v vsak segment procesov. Podjetja se seveda tega lotevajo na različne načine. Večina  se je tega lotilo zgolj na enem segmentu oz. na razvojni - produktni ravni in je bil pogoj podan s strani kupcev oz. s pozicioniranje v globalnih verigah vrednosti. Le manjši delež podjetij pa je k temu pristopilo celovito oz. strateško.

SPIRIT Slovenija, javna agencija, je aktivno pristopila k uvajanju celovitega in strateško naravnanega trajnostnega poslovanja že v začetku leta 2016 z dveletnim pilotnim projektom »Vzpostavljanje trajnostnih poslovnih strategij in poslovnih modelov v praksi«. Pri projektu je sodelovalo devet slovenskih podjetij, izbranih preko javnega poziva, ki so prva stopila na pot strateške trajnostne transformacije: M Sora, trgovina in proizvodnja d.d., Lumar IG d.o.o., Iskraemeco, merjenje in upravljanje energije d.d., Hotel Sava Rogaška d.o.o., Engrotuš podjetje za trgovino d.o.o, Anton Blaj d.o.o., Sij d.d., Steklarna Rogaška d.o.o., Talum d.d.

Spoznanja iz prakse

Spoznanja iz prakse nam potrjujejo slabosti in prednosti, s katerimi se podjetja soočajo pri trajnostni transformaciji njihovega poslovanja.  Alenka Hren poudarja, da je skrajni čas, da se slovenska podjetja začnejo intenzivno ozaveščat ter, razumeti pomen in priložnosti trajnostne transformacije poslovanja. Na podlagi izjemnih rezultatov in učinkov, ki jih je dosegel omenjeni pilotni projekt, bo skozi trajnostno strateško transformacijo poslovanja popeljal vsaj 60 dodatnih malih in srednje velikih podjetij. Do danes je bilo preko javnega razpisa v procese trajnostne strateške transformacije vključenih že 51 podjetij.

Spoznanja iz prakse so:

• Zrelost, ozaveščenost in motivacija vodstva ter lastnikov za tovrstno transformacijo je ključnega pomena za uspešno strateško transformacijo.  Motiv, ki je botroval procesu, se v procesu pokaže kmalu. Vodstvo, ki je zrelo, je sposobno soočanja s spoznanji  v procesu odkrivanja šibkih točk, ki jih je potrebno najprej sanirati, da lahko podjetje poišče in nastavi nove sprožilce trajnostnega in poslovnega napredka.
• V podjetjih je zavedanje nujnosti trajnostnega poslovanja na različnih stopnjah, razumevanje trajnostnega poslovanja in neposredna povezanost z izboljšanjem finančne uspešnosti podjetja pa je pogosto pomanjkljivo.
• Podjetja se še vedno premalo soočajo s svojimi lastnimi šibkimi točkami. V izrednih razmerah pa se prav te nazorno prikažejo in povzročajo dodatne težave in tveganja. Zato je sprotno prepoznavanje šibkosti ter ustrezno reševanje težav izjemno pomembno.
• Izjemnega pomena je tudi prilagoditev načina izvedbe procesa transformacije posameznemu podjetji, upoštevaje dejavnost, velikost, lastniško strukturo ...  Pri vseh pa je pomembno  vključevanje čim širše skupine zaposlenih na vseh korakih procesov. Izgradnja zaupanja ter zavezništvo vseh zaposlenih za uresničevanje strateških trajnostnih usmeritev sta bistveni in se lahko odvijeta samo skozi procesu.
• Precejšen delež podjetij - predvsem  malih in srednjih - nima postavljenih dolgoročnejših poslovnih strategij, poslovni modeli pa so velikokrat izdelani zgolj v idejah vodstva ali pa so ostali zapisani kje v predalih. Posledično niso postavljeni realni kazalniki uspešnosti, pomanjkljivo je spremljanje in zato tudi ni pravočasnega ukrepanja. Če želi podjetje jasno in namensko postaviti kazalnike, ki bodo podajali realna dejstva, je to lahko pobuda za ukrepanje, izboljšanje, spreminjanje in sprejemanje odgovornosti - tudi za vse posledice. Merjenje in spremljanje sta nalogi, ki se morata konsistentno izvajati.
• Za uspešno poslovanje v prihodnosti se vse bolj kaže izjemen pomen hitrega zaznavanja sprememb in tveganj ter s tem možnosti za pravočasno ukrepanje.

Podpora na področju trajnostnega poslovanja za MSP

Aktualni javni razpis javne agencije, SPIRIT Slovenija »Spodbujanje trajnostne poslovne strateške transformacije in razvoj novih poslovnih modelov v slovenskih podjetjih za lažje vključevanje v globalne verige vrednosti«, ki  100 % financira stroške udeležbe mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP) v Akademiji za Vzpostavitev trajnostnih  poslovnih modelov v praksi (v nadaljevanju (Akademija TPM), in do 50 % financira upravičene stroške pri izvedbi trajnostnih projektov MSP do višine 100.000 evrov. Cilj razpisa je dvig mednarodne konkurenčnosti in izvoza MSP skozi trajnostno poslovno strateško transformacijo poslovanja MSP. Rok za oddajo prijave je 23. 4. 2021, in je možna le za prijavitelje iz Vzhodne kohezijske regije. Javni razpis je objavljen na spletni strani: www.spiritslovenia.si.

Financiranje projektov in investicij MSP za zmanjšanje vplivov na okolje

SID Banka zagotavlja financiranje na področjih obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije, čistega transporta, preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja in krožnega gospodarstva, itd. SID banka financira zelene projekte iz naslednjih programov:

• Sklad skladov - posojila za financiranje projektov urbanega razvoja za podjetja,
• pri poslovnih bankah (Addiko Bank, Nova KBM, Gorenjska Banka, Unicredit Bank, A Banka, LON, Sberbank, NLB) iz vira SID banke - financiranje razvoja okolju prijazne družbe in proizvodnje,
• Zelena obveznica - neposredno financiranje preko razvojno spodbujevalnih finančnih programov (financiranje nakupa sekundarnih surovin, pokrivanje stroškov dela v proizvodnji sekundarnih surovin, razvoj in proizvodnja novih produktov iz sekundarnih surovin, razvoj in proizvodnja ponovne uporabe, itd.)

EKO sklad nudi nepovratna sredstva in ugodne kredite za podjetja, ki planirajo okolju prijazne naložbe s področja ogrevanje in prezračevanje, izolacija in okna, učinkovita raba energije, električna samooskrba, gradnja ali celovita obnova stavb, vozila in infrastruktura trajne mobilnosti, voda, zmanjševanje zraka, upravljanje z odpadki in odstranjevanje azbesta in začetne naložbe v okoljske tehnologije.

Zaključujemo z mislijo Alenke Hren iz SPIRIT Slovenije, da nova poslovna realnost že prinaša negotovost v vseh pogledih delovanja družbe in okolja. V zadnjem letu smo se vsi, hote ali nehote, znašli v procesu transformacije na vseh ravneh, osebni in poslovni. Vprašanje je, ali bomo osebno kot poslovno transformacijo zavestno upravljali mi sami, ali pa bomo prepustili okoliščinam, da upravljajo nas, medtem pa bomo brez pravega nadzora drveli po napačni poti. Pomembno je, da poiščemo, ozavestimo vse šibke točke poslovanja, jih začnemo obvladovati in transformirati v nove sprožilce trajnega napredka. Obnovimo stare in postavimo boljše, čvrstejše temelje poslovanja, na katerih bo lahko rasel naš napredek v dobro vseh - narave, ljudi in skupnosti.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj