Evropska komisija objavila akcijski načrt za intelektualno lastnino

Evropska komisija objavila akcijski načrt za intelektualno lastnino

22. 12. 2020

Vir in informacije: Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine, 1. 12. 2020, www.gzdbk.si

Evropska komisija je objavila nov akcijski načrt za intelektualno lastnino, ki določa ključne korake za izboljšanje zaščite intelektualne lastnine, povečanje uporabe intelektualne lastnine v malih in srednjih podjetjih, olajšanje souporabe intelektualne lastnine, da bi se povečala tehnološka uporaba v industriji, boj proti ponarejanju in izboljšanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ter spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni. V akcijskem načrtu je Evropska komisija napovedala ukrepe na petih ključnih področjih.

Intelektualna lastnina je ključno gonilo gospodarske rasti, saj podjetjem pomaga pri ovrednotenju neopredmetenih sredstev. Cilj akcijskega načrta je evropski ustvarjalni in inovativni industriji omogočiti, da ostane v svetovnem vrhu, ter pospešiti zeleni in digitalni prehod Evrope. Koronavirusna kriza je pokazala, da smo na nekaterih področjih odvisni od kritičnih inovacij in tehnologij, zato akcijski načrt hkrati obravnava te izzive in zagotavlja, da bo kritična intelektualna lastnina lahko na voljo v kriznih časih.

Neopredmetena sredstva, kot so blagovne znamke, modeli, patenti in podatki, so v današnjem gospodarstvu znanja čedalje pomembnejša. Panoge, ki intenzivno uporabljajo intelektualno lastnino, predstavljajo 45 % celotnega BDP in 93 % celotnega izvoza EU, dodana vrednost intelektualne lastnine pa se še povečuje v večini evropskih industrijskih ekosistemov. Na svetovni ravni se število prijav intelektualne lastnine povečuje, saj imajo neopredmetena sredstva čedalje večjo vlogo v svetovni tekmi za tehnološko vodstvo. Akcijski načrt temelji na prednostih evropskega okvira intelektualne lastnine, da bi bil resnično v podporo gospodarskemu okrevanju in odpornosti na ključnih gospodarskih področjih.

V akcijskem načrtu so napovedani ukrepi na petih ključnih področjih.

1. Izboljšanje zaščite intelektualne lastnine

Akcijski načrt vsebuje predlog za nadgradnjo več obstoječih orodij intelektualne lastnine in njihovo prilagoditev digitalni dobi, vključno z izboljšanjem dodatnih varstvenih certifikatov za patentirana zdravila in fitofarmacevtska sredstva ter posodobitvijo varstva modelov v EU. Usmerjen je v večjo zaščito kmetijskih geografskih označb, hkrati pa upošteva možnost sistema zaščite geografskih označb za nekmetijske proizvode na ravni EU. Komisija je začela tudi panožni dialog, da bi obravnavali vpliv novih tehnologij (kot sta umetna inteligenca in blokovna veriga) na sistem intelektualne lastnine. Ker je treba podjetjem omogočiti dostop do hitrih, učinkovitih in cenovno dostopnih orodij za zaščito ter zmanjšati trdovratno razdrobljenost in zapletenost sedanjega sistema, akcijski načrt vsebuje tudi poziv državam članicam, naj čim hitreje uvedejo enotni patentni sistem, s katerim se bo vzpostavila enotna kontaktna točka za varstvo in uveljavljanje patentov po vsej EU.

2. Povečanje uporabe intelektualne lastnine v malih in srednjih podjetjih (MSP)

Evropski inovatorji in ustvarjalci, zlasti MSP, se pogosto ne zavedajo koristi vključevanja intelektualne lastnine v svojo poslovno strategijo. Samo 9 % MSP je na primer vložilo prijavo za zaščito intelektualne lastnine. Komisija predlaga ukrepe za izboljšanje informiranja in svetovanja, da bi manjšim podjetjem pomagala izkoristiti lastna neopredmetena sredstva. MSP, ki jih je prizadel koronavirus, bo pomagala bolje upravljati in izkoristiti portfelje intelektualne lastnine z novo shemo finančne pomoči, ki bo prvo leto razpolagala z 20 milijoni evrov iz sredstev urada EUIPO. Komisija bo nasvete in pomoč v zvezi z intelektualno lastnino dala na voljo tudi vsem udeležencem raziskovalnih in inovacijskih programov, ki jih financira EU, ter bo sodelovala z vsemi deležniki za boljše ovrednotenje pravic intelektualne lastnine v vsej raziskovalno-inovacijski skupnosti. Komisija si prav tako prizadeva za poenostavitev uporabe intelektualne lastnine kot vzvoda za dostop do financiranja.

3. Olajšanje souporabe intelektualne lastnine

Namen akcijskega načrta je zaščiti neopredmetena sredstva, pa tudi izboljšati dostop do kritičnih neopredmetenih sredstev, od katerih sta odvisna naše gospodarstvo in družba. Komisija se zaveda pomembne vloge, ki jo lahko ima sistem intelektualne lastnine pri reševanju izrednih zdravstvenih razmer, kot je trenutna koronavirusna pandemija, in zato predlaga ukrepe za lažjo souporabo kritične intelektualne lastnine v kriznih časih, ki bodo hkrati zagotovili tudi donosnost naložb. Komisija si bo prizadevala tudi za izboljšanje infrastrukture avtorskih pravic in bo sprejela ukrepe za boljšo mobilizacijo podatkov, zaščitenih z intelektualno lastnino. Predlagala bo tudi načine za izboljšanje preglednosti in predvidljivosti licenc standardnih patentov, saj so ti ključni element digitalne preobrazbe evropske industrije, kot so uvajanje povezanih avtomobilov in drugih izdelkov interneta stvari.

4. Boj proti ponarejanju in izboljšanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine

Uvoz ponarejenega in piratskega blaga znaša 6,8 % BDP EU. Komisija bo izboljšala učinkovito in uravnoteženo uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. Kot dopolnilo k prihajajočemu svežnju akta o digitalnih storitvah bo na primer vzpostavila zbirko orodij EU za boj proti ponarejanju, da bi spodbudila in olajšala učinkovito sodelovanje med imetniki pravic intelektualne lastnine, posredniki (kot so spletne tržnice) in organi kazenskega pregona. S tem bo v ukrepe vključila najboljše prakse ter uporabo ustreznih orodij in novih tehnologij.

5. Spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni

Čeprav panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, predstavljajo 93 % izvoza blaga EU, naša podjetja pri poslovanju v tretjih državah še vedno naletijo na velike izzive. Da bi se Komisija spoprijela z njimi, se zavzema za utrditev položaja EU kot svetovne akterke, ki določa standarde na področju intelektualne lastnine. Okrepila bo tudi odzivnost EU na nepoštene prakse akterjev iz tretjih držav, kot so industrijsko vohunjenje ali poskusi protipravne prilastitve intelektualne lastnine pri raziskovalno-razvojnem sodelovanju.

Ozadje

Nova industrijska strategija EU, sprejeta 10. marca letos, je potrdila, da mora EU politika o intelektualni lastnini prispevati k ohranjanju in krepitvi evropske tehnološke suverenosti ter spodbujati enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni. V strategiji je napovedano tudi sprejetje tega akcijskega načrta. Svet ministrov je 10. novembra pozval Komisijo, naj predstavi predloge za prihodnjo EU politiko o intelektualni lastnini.

Neopredmetena sredstva, kot so raziskave in razvoj, izumi, umetniške in kulturne stvaritve, blagovne znamke, programska oprema, strokovno znanje, poslovni procesi in podatki, so temelji današnjega gospodarstva znanja. V zadnjih dveh desetletjih se je obseg letnih naložb v „sredstva intelektualne lastnine“ v EU povečal za 87 %, medtem ko se je obseg naložb v opredmetena osnovna sredstva (nestanovanjskih naložb) povečal le za 30 %. Prejšnja gospodarska kriza (ki se je začela leta 2008) je naložbe v neopredmetena sredstva tudi precej manj prizadela.

Panoge, ki intenzivno uporabljajo intelektualno lastnino, imajo ključno vlogo v gospodarstvu EU ter družbi prinašajo dobra in trajnostna delovna mesta. Te panoge trenutno predstavljajo skoraj 45 % evropskega BDP in neposredno prispevajo k ustvarjanju skoraj 30 % vseh delovnih mest. Številni evropski ekosistemi ne morejo uspevati brez učinkovite zaščite intelektualne lastnine in učinkovitih orodij za trgovanje z neopredmetenimi sredstvi.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj