17. 09. 2019

Vir in informacije: SPOT Svetovanje Primorsko-notranjske regije, Avtor: Alenka Volk Penko

Leta 2017 smo dobili Zakon o vajeništvu (v nadaljevanju: ZVaj, Uradni list RS, št. 25/17), ki ureja vajeništvo kot obliko izobraževanja v srednjem poklicnem izobraževanju in v programih nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. S tem so bili postavljeni temelji za uvedbo poskusnega uvajanja vajeništva v šolskem letu 2017/2018.

V vajeniški obliki izobraževanja se čas praktičnega usposabljanja z delom v obratovalnici občutno poveča, saj v treh letih znaša 56 tednov in prav to je zagotovilo bodočim delodajalcem, da si lahko sami vzgojijo kadre, takšne kot jih potrebujejo. Uporabna znanja, ki si jih pridobijo vajenci v času izobraževanja pa so porok, da bo prehod med izobraževanjem in delom veliko lažji, manj stresen in se bodo lahko hitreje vključili na trg dela.

Pogoj za vpis v vajeniški izobraževalni program na šoli, ki tovrstno izobraževanje izvaja, je registrirana učna pogodba. Zato je prvi korak bodočega vajenca, da vzpostavi stik z delodajalcem in se dogovori za vajeništvo v njegovem podjetju. V kolikor pride do dogovora, podpišeta pogodbo o vajeništvu, ki jo je potrebno registrirati pri pristojni zbornici, kajti vajeništvo se lahko izvaja le v obratovalnicah, ki so verificirane (ustrezno pregledane), določene pogoje pa mora izpolnjevati tudi mentor.

Izobraževanje za poklic poteka po vnaprej pripravljenem načrtu, ki ga pripravita delodajalec in šola, saj se do 60% strokovnih vsebin izvaja pri delodajalcu. Vajenec je za čas praktičnega usposabljanja z delom upravičen do vajeniške nagrade, ki mu jo izplačuje delodajalec mesečno v denarni obliki. Nagrada je odvisna od letnika šolanja, mesečni znesek nagrade pa ne sme biti nižji od:

• 250 eurov za prvi letnik
• 300 eurov za drugi letnik in
• 400 eurov za tretji letnik,

Seveda, če je vajenec prisoten v obratovalnici ves mesec, sicer prejme sorazmerni del, ki se ga izračuna glede na prisotnost v obratovalnici.

Davčno obravnavo nagrad vajencem ureja Zakon o dohodnini – Zdoh-2, ki v 8. točki prvega odstavka 44. člena med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, uvršča plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo, do višine, ki jo določi vlada. Višino neobdavčenega plačila določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008, 63/2017) v 12. členu, ki pravi, da se plačila vajencem za obvezno praktično delo ne vštevajo v davčno osnovo dohodka, do višine:

• 250 eurov za prvi letnik,
• 300 eurov za drugi letnik in
• 400 eurov za tretji letnik. 

V 20. členu ZVaj je določen najnižji znesek mesečne nagrade, ki je neobdavčen. Delodajalec pa lahko izplačuje tudi višje mesečne nagrade, s tem, da od razlike obračuna in plača dohodnino. Davčna osnova od vajeniške nagrade je dohodek v znesku, ki presega neobdavčen znesek iz 12. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, zmanjšan za obvezne prispevke, ki jih mora plačati delojemalec (vajenec). Od davčne osnove se obračuna akontacija dohodnine po določbi 125. člena ZDoh-2. Ob obračunu davčnega odtegljaja je dolžan delodajalec oddati REK-1a, davčne obveznosti poravnati v petih dneh od izplačila dohodka in obračun davčnega odtegljaja oddati elektronsko preko sistema eDavki.

REK-1a je izplačevalec dolžan oddati tudi v primeru, ko je davčna osnova 0, saj so dolžni podatke o obračunu na obrazcu REK-1a predložiti davčnemu organu vsi plačniki davka, ki izplačujejo dohodke dijakom in študentom za obvezno praktično delo.

Za čas praktičnega usposabljanja z delom delodajalec zagotovi vajencu tudi povračilo stroškov prehrane med delom in povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela, normalno za dneve prisotnosti v obratovalnici.

Na enak način kot za ostale zaposlene zagotovi delodajalec vajencu tudi povračilo stroškov nastalih v zvezi s službeno potjo in terenski dodatek. Slednje se ne vključuje v nagrado in v kolikor ne presega višine, ki je določena v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ni podvrženo obračunu davčnega odtegljaja.

Vajeniška nagrada in ostali prejemki za čas prisotnosti v obratovalnici do katerih je upravičen vajenec, ne vplivajo na družinske prejemke. Poleg vajeniške pogodbe pa lahko učenec prejema tudi kadrovsko štipendijo podjetja ali druge štipendije, v kolikor izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje.

Delodajalec, davčni zavezanec, ki sprejme na usposabljanje oziroma izpopolnjevanje vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila vajencu, dijaku ali študentu, vendar največ v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela.

V času izobraževanja na podlagi pogodbe o vajeništvu vajenec ni zaposlen pri delodajalcu, ampak ohrani status dijaka. O tem, kako poteka razporeditev dni, ki jih učenci preživijo v šoli in pri delodajalcu, pa se dogovorita šola in delodajalec, pripravita načrt izvajanja vajeništva in o tem obvestita dijaka.

Z vajeništvom učenec pridobi izobrazbo, kot bi jo pridobil v šolskem programu, le da ima več prakse. Prav tako se lahko učenec, ki je izbral vajeniški način izobraževanja pozneje premisli in ga zamenja za šolsko obliko izobraževanja in obratno.

Po končanem tri letnem izobraževanju in uspešno opravljenem zaključnem izpitu, lahko nadaljuje šolanje po sistemu 3+2.

V času izobraževanja je dolžan vajenec opravljati praktično usposabljanje v obratovalnici po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca, redno voditi vajeniški dnevnik, izpolnjevati obveznosti po izobraževalnem programu in dosegati zahtevane standarde izobraževanja, obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje pravic iz vajeniškega razmerja, se vzdržati vseh ravnanj, ki bi glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, lahko materialno ali moralno škodovala delodajalčevim poslovnim interesom, dolžan je varovati osebne podatke in poslovne skrivnosti delodajalca, se seznaniti z varnostnimi ukrepi zdravstvenega varstva ter izvrševati druge obveznosti skladno s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Pogodbo o vajeništvu lahko odpove kadarkoli med trajanjem pogodbe o vajeništvu in sicer brez obrazložitve. V primeru, če je mladoleten pa to lahko stori le s soglasjem staršev ali zakonitega zastopnika.

Delodajalec je dolžan v času, ko se vajenec praktično usposablja z delom v obratovalnici, vajencu skladno z izobraževalnim programom zagotoviti kakovostno praktično usposabljanje z delom na verificiranem vajeniškem učnem mestu. Prav tako mu je dolžan omogočiti izpolnjevanje obveznosti po izobraževalnem programu v šoli, mu v skladu s kolektivno pogodbo oziroma do 15. dne v mesecu za pretekli mesec nakazati vajeniško nagrado ter nadomestila in zagotavljati varno in zdravo delo v skladu s predpisi. Tudi delodajalec je dolžan varovati in spoštovati vajenčevo osebnost ter upoštevati in ščititi vajenčevo zasebnost, mu poleg počitnic po šolskem koledarju omogočiti še najmanj šest prostih delovnih dni za pripravo na zaključni izpit ter mu nalagati le dela, ki so določena v izobraževalnem programu za dosego učnih ciljev na praktičnem usposabljanju z delom. Tudi za vajenca je dolžan voditi evidence na področju dela in socialne varnosti in mu zagotoviti zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.

Pogodbo o vajeništvu lahko odpove tudi delodajalec in sicer če se ugotovi, da je bila sklenjena na podlagi lažnih podatkov, če se vajenec brez opravičljivega razloga najmanj pet dni zaporedoma ne vrne na vajeniško učno mesto, če postane vajenec zdravstveno nezmožen za izobraževanje v poklicu, če bi po zdravnikovem mnenju praktično usposabljanje z delom ogrožalo vajenčevo življenje in zdravje, če vajenec trajno oboli za boleznijo, ki je po zdravnikovem mnenju nevarna drugim delavcem, če je vajenec izključen iz šole, v primeru izbrisa učnega mesta iz razvida učnih mest, v primeru uvedbe postopka za prenehanje  delodajalca ali prisilne poravnave ali če vajenec večkrat krši obveznosti, določene v 18. členu ZVaj, torej, če se v času opravljanja praktičnega izobraževanja pri delodajalcu ne drži delodajalčevih navodil, če redno ne vodi vajeniškega dnevnika, če ne izpolnjuje obveznosti po izobraževalnem programu in ne dosega zahtevanih standardov izobraževanja, če delodajalca ne obvešča o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje pravic iz vajeniškega razmerja, če se ne vzdržuje vseh ravnanj, ki bi glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, lahko materialno ali moralno škodovala delodajalčevim poslovnim interesom, če ne varuje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti delodajalca, če se ne seznani z varnostnimi ukrepi zdravstvenega varstva ter ne izvršuje drugih obveznosti skladno s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Če se vajencu podaljša status dijaka, se mu pogodba o vajeništvu lahko podaljša, vendar največ za eno leto

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj